|
Namestniki ministrov
|
| bet | 7/45 | | Sana | 10.04.2017 | | Hajmi | 0,5 Mb. | | #4401 |
3.5 Verska razsežnost
(70) Del bogate kulturne dediščine Evrope je vrsta verskih ter tudi sekularnih pojmovanj smisla življenja. Krščanstvo, judovstvo in islam so skupaj s svojim notranjim okvirom tolmačenj močno vplivali na našo celino. In vendar se je izkazalo, da so bili konflikti, kjer je vera prevzela vlogo razločevanja, značilni za preteklo in še nedavno zgodovino Evrope.
(71) Svoboda mišljenja, vesti in vere je eden od temeljev demokratične družbe in je zaščitena v 9. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ta svoboda je eden najbolj bistvenih elementov, ki se nanašajo na identiteto vernikov in njihovo pojmovanje življenja, a tudi na identiteto ateistov, agnostikov, skeptikov in neudeleženih. Kljub zagotovitvi te svobode 9. člen predvideva, da se izražanje te svobode lahko omeji na podlagi določenih pogojev. Vprašanje verskih simbolov v javni sferi, zlasti v izobraževanju, je Evropsko sodišče za človekove pravice že obravnavalo.11 Zaradi relativnega pomanjkanja konsenza o vprašanjih vere med državami članicami je Sodišče državam želelo zagotoviti razširjene, a ne neomejene „meje presoje“ (tj. diskrecije) na tem področju.
(72) Obstajajo znatna prekrivanja med agendo Sveta Evrope in prizadevanji verskih skupnosti: človekove pravice, demokratična udeležba, spodbujanje vrednot, mir, dialog, izobraževanje in solidarnost. In med posvetovanjem je nastal konsenz, da je dolžnost verskih skupnosti samih, da z medverskim dialogom prispevajo k povečanemu razumevanju med različnimi kulturami.
(73) Pomembna vloga verskih skupnosti glede dialoga pomeni, da je na tem področju treba zagotoviti skupna prizadevanja verskih skupnosti in javnih oblasti. Svet Evrope je s tem ciljem že začel z različnimi pobudami Parlamentarne skupščine in seminarji Komisarja za človekove pravice, ki že od leta 2000 dalje pripravlja srečanja predstavnikov verskih skupnosti z namenom njihovega vključevanja v okviru dejavnosti Sveta Evrope na področju človekovih pravic. Prakticiranje vere je del sodobnega življenja ljudi in zato ne more in ne bi smelo biti izključeno iz interesne sfere javnih oblasti, čeprav mora država ohraniti svojo nevtralno in nepristransko vlogo glede izražanja različnih ver, verovanj in prepričanj.12 „Deklaracija foruma Volga“ (2006)13 je vključila poziv Svetu Evrope, naj začne „odprt, pregleden in reden dialog“ z verskimi organizacijami s priznavanjem, da mora to temeljiti na univerzalnih vrednotah in načelih. S tem bi bilo mogoče ponoviti t.i. pristop razpravljanja za okroglo mizo, ki so ga za dialog z verskimi skupnostmi izkoristile posamezne države članice. Deklaracija iz San Marina (2007)14 o verski razsežnosti medkulturnega dialoga je potrdila, da vere lahko zagotovijo višjo raven dialoga in ga okrepijo. Opredelila je kontekst kot skupno željo po zaščiti človeškega dostojanstva vsakega posameznika s spodbujanjem človekovih pravic, vključno z enakostjo žensk in moških, da se okrepi socialna kohezija in spodbudita medsebojno razumevanje in spoštovanje. V Deklaraciji iz San Marina so prisotni predstavniki različnih ver in civilne družbe pozdravili interes Sveta Evrope na tem področju; priznali so, da bi Svet Evrope ob zagovarjanju svobode mišljenja, vesti in vere, pravic in dolžnosti vseh državljanov ter avtonomije držav in ver lahko ostal nevtralen v odnosu do različnih ver. Menili so, da so potrebni ustrezni forumi za ugotavljanje vpliva prakticiranja vere na druga področja javnih politik, kakor sta zdravje in izobraževanje, brez diskriminacije in z vsem spoštovanjem pravic vernikov in nevernikov. Ljudje z neverskimi svetovnimi nazori imajo enako pravico, da skupaj z verskimi predstavniki prispevajo k razpravam o moralnih temeljih družbe in sodelujejo v okviru forumov za medkulturni dialog.
(74) Svet Evrope je 8. aprila 2008 poskusno organiziral izmenjavo mnenj glede verske razsežnosti medkulturnega dialoga na temo „Učenje verskih in nazorskih dejstev. Orodje za pridobivanje znanja o verah in prepričanjih v izobraževanju; prispevek k izobraževanju za demokratično državljanstvo, človekove pravice in medkulturni dialog“. Države članice in države opazovalke v Svetu Evrope ter tudi institucionalne partnerke Sveta Evrope, Evropska komisija, predstavniki ver, ki so tradicionalno prisotne v Evropi, in drugih prepričanj, predstavniki mednarodnih nevladnih organizacij/nevladnih organizacij, strokovnjaki in predstavniki medijev so sodelovali pri izmenjavi mnenj. Glavni namen inovativnega in poskusnega dogodka je bil spodbuditi in okrepiti temeljne vrednote Sveta Evrope: spoštovanje človekovih pravic, spodbujanje demokracije in vladavine prava, s tem pa prispevati k spodbujanju medsebojnega spoštovanja, ozaveščanja, strpnosti in razumevanja v evropski družbi. Ta dogodek je s tem namenom povezal predstavnike ver in druge akterje civilne družbe, vključno s predstavniki drugih prepričanj, in jih vključil v odprt, pregleden dialog o temi, ki temelji na teh vrednotah. Razviti teološko razpravo ali vzpostaviti okvir dialoga med veroizpovedmi ni bil namen tega dogodka.
(75) Poleg dialoga med javnimi organi in verskimi skupnostmi, ki ga je treba spodbujati, je potreben tudi dialog med samimi verskimi skupnostmi (medverski dialog). Svet Evrope je medverski dialog, ki ni neposredno v njegovi pristojnosti, pogosto priznal kot del medkulturnega dialoga in spodbujal verske skupnosti k dejavnemu delovanju na področju pospeševanja človekovih pravic, demokracije in vladavine prava v večkulturni Evropi. Medverski dialog lahko tudi prispeva k večjemu konsenzu v družbi glede rešitev za socialne probleme. Poleg tega Svet Evrope zaznava tudi potrebo po dialogu znotraj verskih skupnosti in filozofskih nazorov (dialog v okviru posamezne vere in posameznega nazora), nenazadnje tudi za zagotovitev, da javne oblasti komunicirajo s pooblaščenimi predstavniki ver in prepričanj, ki iščejo priznanje v okviru nacionalne zakonodaje.
|
| |
