|
Namestniki ministrov
|
| bet | 7/45 | | Sana | 10.04.2017 | | Hajmi | 0.5 Mb. | | #4401 |
2. Sprejemanje kulturne raznolikosti
(30) Kulturna raznolikost ni nov pojav. Na evropskem platnu so opazni ostanki medcelinskih preseljevanj, zarisovanj novih meja in vpliva kolonializma ter večnacionalnih cesarstev. V preteklih stoletjih so nam družbe, ki temeljijo na načelih političnega pluralizma in strpnosti, omogočile življenje z raznolikostjo brez ustvarjanja nedopustnih tveganj za socialno kohezijo.
(31) V preteklih desetletjih je kulturna diverzifikacija pridobila dodaten zagon. Evropa je privabljala priseljence v iskanju boljšega življenja in prosilce za azil iz vsega sveta. Globalizacija je skrčila prostor in čas kot še nikoli poprej. Revolucija na področju telekomunikacij in medijev, zlasti s pojavom novih komunikacijskih storitev, kot je internet, je povzročila neverjetno poroznost nacionalnih kulturnih sistemov. Razvoj prometa in turizma je vedno več ljudem zagotovil medsebojen neposreden stik in ustvaril vedno več priložnosti za medkulturni dialog.
(32) V teh razmerah so pluralizem, strpnost in širokosrčnost pomembni bolj kot kadarkoli prej.6 Evropsko sodišče za človekove pravice je priznalo, da je pluralizem osnovan na „pristnem priznavanju in spoštovanju raznolikosti in dinamike kulturnih tradicij, etničnih in kulturnih identitet, verskih prepričanj, umetniških, literarnih in družbeno-gospodarskih idej ter pojmov“ in da je „harmonična interakcija posameznikov in skupin z različnimi identitetami temeljna za uresničitev socialne kohezije“.7
(33) Toda pluralizem, strpnost in širokosrčnost morda ne bodo dovolj: potrebna so proaktivna, strukturirana in splošna skupna prizadevanja pri ravnanju s kulturno raznolikostjo. Medkulturni dialog je glavno orodje za dosego tega cilja, brez katerega bo težko zaščititi svobodo in dobrobit vseh, ki živijo na naši celini.
|
| |
