|
Enakost človeškega dostojanstva
|
| bet | 4/45 | | Sana | 10.04.2017 | | Hajmi | 0,5 Mb. | | #4401 |
2.2 Enakost človeškega dostojanstva
(34) Raznolikost ne prispeva samo h kulturni vitalnosti, temveč lahko tudi okrepi družbeno in gospodarsko uspešnost. Dejansko raznolikost, ustvarjalnost in inovacije omogočajo krog učinkovitosti, saj lahko neenakosti tudi vzajemno krepijo, ustvarjajo konflikte, ki so nevarni za človeško dostojanstvo in družbeno blaginjo. Kaj je potem „lepilo“, ki lahko poveže ljudi, živeče na skupni celini?
(35) Demokratične vrednote, ki jih podpira Svet Evrope, so univerzalne; niso izrazito evropske. Toda izkušnje nečlovečnosti v Evropi 20. stoletja so privedle do posebne vere v temeljno vrednoto človeškega dostojanstva vsakega posameznika. Vse od druge svetovne vojne evropske nacionalne države vzpostavljajo vse bolj popolno in nadnacionalno zaščito človekovih pravic, ki je na voljo vsem, ne le državljanom posameznih držav. Ta sklop aktov o človekovih pravicah priznava dostojanstvo vsakega človeka in je nad pravicami, ki jih uživajo posamezniki kot državljani posamezne države.
(36) Ta sklop aktov o človekovih pravicah priznava našo skupno človečnost in edinstveno individualnost vseh. Prilagoditev oziroma enotnost brez raznolikosti bi pomenila povečano homogenizacijo in izgubo vitalnosti, medtem ko bi raznolikost brez kakršne koli splošne skupne človečnosti in solidarnosti onemogočila vzajemno priznavanje in socialno vključenost. Če obstaja skupna identiteta, potem je za njeno uresničitev potrebna etika spoštovanja dostojanstva vsakega posameznika in sprejemanje oziroma dovzetnost do širšega sveta. V samem bistvu te etike je dialog in interakcija z drugimi.
2.3 Standardi in instrumenti: dosežki Sveta Evrope v več kot petih desetletjih8
(37) Močen evropski konsenz glede vrednot je razviden v različnih instrumentih Sveta Evrope: konvencijah in sporazumih, ki zajemajo vse ali nekatere države članice, tako kot tudi v priporočilih, deklaracijah in mnenjih.
(38) Evropska konvencija o človekovih pravicah (1950) je primer povojne zaveze človeškemu dostojanstvu, z njo pa je bilo ustanovljeno Evropsko sodišče za človekove pravice, ki v svoji sodni praksi tolmači Konvencijo v luči sedanjih razmer. Protokol št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (2000) je vključil splošno prepoved diskriminacije. Evropska socialna listina (sprejeta leta 1961 in spremenjena leta 1996) je jasno opredelila, da socialne pravice, ki jih je določila, veljajo za vse - brez diskriminacije. V Deklaraciji o enakosti žensk in moških (1988), ki jo je sprejel Odbor ministrov, je navedeno, da je diskriminacija na podlagi spola na katerem koli področju ovira za priznavanje, uživanje in uveljavitev človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Evropska konvencija o pravnem položaju priseljenih delavcev (1977) je določila, da se priseljenih delavcev ne sme obravnavati slabše od državljanov držav članic.
(39) Evropska kulturna konvencija (1954) je potrdila „skupno kulturno dediščino“ celine in s tem povezano potrebo po medkulturnem učenju, medtem ko je Evropska konvencija o čezmejni televiziji (1989) poudarila pomen razširjanja televizijskega programa za razvoj kulture in svobodno ustvarjanje mnenj. Okvirna konvencija o vrednosti kulturne dediščine za družbo (2005) je opredelila, kako lahko znanje o tej dediščini spodbudi zaupanje in razumevanje.
(40) Spodbujanje in zaščita raznolikosti v duhu strpnosti sta bili temi Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih (1992) in Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin (1995). Evropska okvirna konvencija o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti ali oblasti (1980), Konvencija o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni (1992) in Evropska listina o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje (2003, revidirana) so obravnavale vprašanja o sodelovanju v javnem življenju na lokalni ravni, kakor je to obravnaval tudi Kongres lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti v svoji Stuttgartski deklaraciji o vključevanju „tujcev“ (2003). Konvencija Sveta Evrope/Unesca o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (1997) je pri priznavanju kvalifikacij prepovedala upoštevanje zunanjih dejavnikov, kot so prepričanja, vere in status vlagatelja.
(41) Še pred Deklaracijo iz Fara o strategiji Sveta Evrope za razvoj medkulturnega dialoga (2005) je medkulturni dialog postal tema za ministre, pristojne za kulturo, v Deklaraciji iz Opatije (2003), medtem ko so ministri na področju izobraževanja obravnavali medkulturno izobraževanje v Atenski deklaraciji (2003). Evropski ministri, pristojni za mlade, so leta 2005 v Budimpešti prednostno nalogo namenili izobraževanju o človekovih pravicah, globalni solidarnosti, reševanju konfliktov in medverskemu sodelovanju. Medtem je vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja Parlamentarna skupščina Sveta Evrope prispevala k vrsti priporočil, resolucij, sodnih obravnav in razprav o vidikih medkulturnega in medverskega dialoga.9 Z akcijskim načrtom, sprejetim na tretjem vrhu vodij držav in vlad, se je začel razvoj strategij za ravnanje s kulturno raznolikostjo in njeno spodbujanje ob zagotavljanju kohezije družb, spodbudil pa se je tudi medkulturni dialog, vključno z njegovo versko razsežnostjo.
(42) Svet Evrope deluje tudi kot medvladna organizacija in ima z mehanizmi spremljanja, akcijskimi programi, zagovarjanjem politik in sodelovanjem s svojimi mednarodnimi partnerji vpliv na širši svet. Pomemben vzvod je Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), ki spremlja rasizem in vse podobne oblike nestrpnosti in diskriminacije v državah članicah, pripravlja splošna politična priporočila in sodeluje s civilno družbo za povečanje ozaveščenosti. Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) je v rednem stiku s Sekretariatom Odbora ZN za odpravo rasne diskriminacije (CERD), Uradom za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA). Bolj na splošno ima pri spodbujanju izobraževanja, ozaveščanja in spoštovanja človekovih pravic pomembno vlogo Komisar Sveta Evrope za človekove pravice. Evropska komisija za demokracijo skozi pravo („Beneška komisija“), posvetovalno telo Sveta Evrope glede ustavnih zadev, je imela glavno vlogo pri sprejemanju ustav, ki so v skladu s standardi ustavne dediščine Evrope, in je pogosto izrazila mnenje o pravicah manjšin. „Center Sever–Jug“ se je razvil v pomemben prostor dialoga med kulturami in v most med Evropo in njenimi sosednjimi regijami.
|
| |
