|
Namestniki ministrov
|
| bet | 3/45 | | Sana | 10.04.2017 | | Hajmi | 0,5 Mb. | | #4401 |
1.4 Ključni izrazi
(21) V Beli knjigi o medkulturnem dialogu, ki na splošno uporablja terminologijo, nastalo v okviru Sveta Evrope in drugih mednarodnih institucij, se pojavljajo nekateri pojmi, ki jih je treba opredeliti. V tej beli knjigi:
-
(22) se medkulturni dialog razume kot odprta in spoštljiva izmenjava mnenj med posamezniki, skupinami različnega etničnega, kulturnega, verskega in jezikovnega ozadja ter dediščino na podlagi medsebojnega razumevanja in spoštovanja (glej razdelek 3). Deluje na vseh ravneh, v družbah, med družbami Evrope in med Evropo ter širšim svetom.
-
(23) se multikulturalizem (kot asimilacionizem) razume kot poseben politični pristop (glej razdelek 3), medtem ko izraza kulturna raznolikost in večkulturnost označujeta empirično dejstvo, da obstajajo različne kulture in lahko vzajemno delujejo v določenem prostoru in družbeni ureditvi.
-
(24) socialna kohezija, kakor jo razume Svet Evrope, označuje zmožnost družbe zagotoviti dobrobit za vse njene člane, s čim manjšimi neenakostmi in brez polarizacije. Povezovalna (kohezivna) družba je skupnost, ki vzajemno spodbuja svobodne posameznike k uresničitvi teh skupnih ciljev na demokratičen način.
-
(25) so interesne skupine vse tiste skupine posameznikov z manjšinskim ali večinskim ozadjem, ki imajo določeno vlogo pri medkulturnem dialogu in interes („vložek “) zanj, vsi najvidnejši oblikovalci politik v vladah in parlamentih na vseh ravneh, lokalne in regionalne oblasti, organizacije civilne družbe, priseljenske in verske skupnosti, kulturne in medijske organizacije, novinarji in socialni partnerji.
-
(26) javne oblasti vključujejo nacionalno vlado ter politične in upravne organe na centralni, regionalni ali lokalni ravni. Izraz zajema tudi mestne svete ali druge organe lokalnih oblasti ter tudi fizične ali pravne osebe v okviru zasebnega prava, ki opravljajo javne funkcije ali izvajajo upravno oblast.
-
(27) se vključevanje (socialno vključevanje, vključenost) razume kot dvosmerni proces in zmožnost ljudi živeti skupaj v popolnem spoštovanju dostojanstva vsakega posameznika, skupnega dobrega, pluralizma in raznolikosti, nenasilja in solidarnosti ter tudi njihova zmožnost sodelovati v socialnem, kulturnem, gospodarskem in političnem življenju. Zajema vse vidike socialnega razvoja in vse politike. Zahteva zaščito šibkih in tudi pravico do drugačnosti, ustvarjanja in inoviranja.5 Potrebne so učinkovite politike vključevanja, da se priseljencem zagotovi popolno udeležbo v življenju gostujoče države. Priseljenci morajo tako kot vsi drugi upoštevati zakone in splošne vrednote evropskih družb in njihovo kulturno dediščino. Strategije vključevanja morajo obvezno zajemati vsa družbena področja in vključiti socialni, politični in kulturni vidik. Spoštovati morajo dostojanstvo in posebno identiteto priseljencev in ju upoštevati pri oblikovanju politik.
-
(28) pozitivni akcijski ukrepi z namenom nadomestiti slabosti v zvezi s posameznikovim rasnim ali etničnim izvorom, spolom ali drugimi zaščitenimi značilnostmi, želijo spodbuditi popolno in učinkovito enakopravnost ter tudi enakopravno uživanje ali uveljavljanje pravic.
(29) Na mednarodni ravni ni nobene dogovorjene pravne definicije za pojem manjšina. V okviru te bele knjige se ta izraz razume kot pojem za označevanje oseb, ki pripadajo skupinam, po številu manjšim od ostalega prebivalstva in z značilno identiteto, zlasti z njihovo narodnostjo, kulturo, vero ali jezikom, vključno s priseljenci.
2. Sprejemanje kulturne raznolikosti
2.1 Pluralizem, strpnost in medkulturni dialog
(30) Kulturna raznolikost ni nov pojav. Na evropskem platnu so opazni ostanki medcelinskih preseljevanj, zarisovanj novih meja in vpliva kolonializma ter večnacionalnih cesarstev. V preteklih stoletjih so nam družbe, ki temeljijo na načelih političnega pluralizma in strpnosti, omogočile življenje z raznolikostjo brez ustvarjanja nedopustnih tveganj za socialno kohezijo.
(31) V preteklih desetletjih je kulturna diverzifikacija pridobila dodaten zagon. Evropa je privabljala priseljence v iskanju boljšega življenja in prosilce za azil iz vsega sveta.Yevropa (yun. Yeigore, osuriy tilida „ereb“ - gʻarb) - qitʼa, Yevrosiyo materigining gʻarbiy qismi. Maydoni 10507 ming km2; 730 ming km2 ni orollar tashkil etadi. Qitʼa Shimoliy yarim sharda joylashgan, Osiyo bilan chegarasi shartli ravishda Ural togʻlarining sharqiy etagi, Emba daryosi, Kaspiy dengizi, Kumamanich botigʻi orqali va Don daryosining quyilish joyidan oʻtkazilgan.
(32) V teh razmerah so pluralizem, strpnost in širokosrčnost pomembni bolj kot kadarkoli prej.6 Evropsko sodišče za človekove pravice je priznalo, da je pluralizem osnovan na „pristnem priznavanju in spoštovanju raznolikosti in dinamike kulturnih tradicij, etničnih in kulturnih identitet, verskih prepričanj, umetniških, literarnih in družbeno-gospodarskih idej ter pojmov“ in da je „harmonična interakcija posameznikov in skupin z različnimi identitetami temeljna za uresničitev socialne kohezije“.7
(33) Toda pluralizem, strpnost in širokosrčnost morda ne bodo dovolj: potrebna so proaktivna, strukturirana in splošna skupna prizadevanja pri ravnanju s kulturno raznolikostjo. Medkulturni dialog je glavno orodje za dosego tega cilja, brez katerega bo težko zaščititi svobodo in dobrobit vseh, ki živijo na naši celini.
|
| |
