1.3 Glavna vprašanja
(15) Na posvetovanju se je ves čas ponavljala tema, da stari pristopi ravnanja s kulturno raznolikostjo niso več primerni za družbe, v katerih je stopnja te raznolikosti (in ne zgolj njen obstoj) brez primere v preteklosti in ves čas narašča. Iz odgovorov na vprašalnike, ki so bili poslani državam članicam, je razvidno predvsem prepričanje, da je do nedavno najbolj priljubljen političen pristop, ki ga je mogoče povzeti z izrazom „multikulturalizem“, postal neustrezen. Po drugi strani pa ni bilo mogoče zaznati želje po vrnitvi k starem poudarku na asimilaciji. Za dosego vključujočih družb je bil potreben nov pristop in medkulturni dialog je bil pojem, ki mu je bilo treba slediti.
(16) Vendar pa pomen tega izraza ni bil dovolj jasen. Posvetovalni dokument je anketirane pozval, naj navedejo definicijo zanj, in opažena je bila nepripravljenost, da to tudi storijo. Delni razlog za to je, da medkulturni dialog ni že določena norma z enostavno definicijo, ki bi jo bilo mogoče neposredno uporabljati v vseh konkretnih situacijah. Delno pa je to pokazalo na dejansko negotovost glede tega, kaj medkulturni dialog pomeni v praksi.
(17) Anketirani na podlagi vprašalnika in sodelujoči pri posvetovanju so se kljub temu strinjali v izjavi, da univerzalna načela, kakor jih podpira Svet Evrope, zagotavljajo moralni kompas. Ta so omogočila okvir
za kulturo strpnosti in jasno opredelila njene meje, zlasti glede kakršne koli oblike diskriminacije ali dejanj nestrpnosti. Kulturne tradicije, pa naj gre za „večinske“ ali „manjšinske“ tradicije, ne morejo imeti prednosti pred načeli in standardi Evropske konvencije o človekovih pravicah ter drugimi instrumenti Sveta Evrope glede državljanskih in političnih, socialnih, gospodarskih ter kulturnih pravic.
(18) Zlasti je bilo poudarjeno, da je enakost spolov premisa medkulturnega dialoga, o kateri se ni mogoče pogajati, in mora tako zajemati izkušnje žensk in moških. Dejansko je bila enakopravnost stalna tema: z izzivom skupnega življenja v raznoliki družbi se je mogoče uspešno spoprijeti samo, če smo zmožni živeti skupaj v enakopravnosti in dostojanstvu. To skrb so močno poudarile vlade, nevladne organizacije na splošno in priseljenska združenja.
(19) Iz tega je izšlo, da pri uresničevanju medkulturnega dialoga ne bi smelo biti izključeno nobeno področje, pa naj bo to v soseščini, na delovnem mestu, v izobraževalnem sistemu in s tem povezanimi institucijami, civilni družbi in zlasti v sektorju mladih, medijih, svetu umetnosti ali politični areni. Vsak akter, pa naj gre za nevladne organizacije, verske odbore, socialne partnerje ali politične stranke, je vključen, tako kot so vključeni tudi posamezniki. In vse ravni vodenja, od lokalne, regionalne, državne do mednarodne ravni, so vključene v demokratično ravnanje s kulturno raznolikostjo.
(20) Končno in najbolj konkretno: posvetovanje je poudarilo velik obseg pridobljenih dobrih praks. To je treba natančno pregledati in razširiti, da se preseže zadržanost in ponovijo pozitivne izkušnje. Če je mogoče na podlagi posvetovanja izluščiti splošno pridobljeno spoznanje, je to spoznanje, da bo potreba po medkulturnem dialogu pomembna še vrsto let.
|
