|
Prostori za medkulturni dialog
|
| bet | 10/45 | | Sana | 10.04.2017 | | Hajmi | 0,5 Mb. | | #4401 |
4.4 Prostori za medkulturni dialog
(109) Bistvenega pomena je vzpostaviti prostore za dialog, ki so odprti za vse. Uspešno medkulturno ravnanje na vseh ravneh večinoma pomeni dejavno širjenje takšnih prostorov: fizičnih prostorov, kot so ulice, tržnice in trgovine, hiše, vrtci, šole in univerze, kulturni in socialni centri, mladinski klubi, cerkve, sinagoge in mošeje, sejne sobe v podjetjih in delovni prostori, muzeji, knjižnice in drugi prostori za prostočasne dejavnosti ali virtualni prostori, kot so mediji.
(110) Načrtovanje mest je očiten primer: urbani prostor je mogoče organizirati enonamensko ali pa na bolj odprt večnamenski način. Prvi način vključuje tradicionalna predmestja, naselja, industrijske cone, parkirišča za avtomobile ali obvoznice. Drugi pa zajema živahne trge, parke, ulice, polne vrveža, kavarne na pločnikih ali tržnice. Če enonamenska območja dajejo prednost atomističnemu obstoju, lahko odprti večnamenski prostori zbližajo različne dele družbe in vzbudijo občutek strpnosti. Izjemno pomembno je, da se populacije priseljencev ne znajdejo zgoščene v brezdušnih in stigmatiziranih naseljih, izključene in odrinjene od mestnega življenja, kakor se to pogosto zgodi.
(111) Kulturne dejavnosti lahko omogočijo poznavanje različnih kulturnih izrazov in s tem prispevajo k strpnosti, medsebojnemu razumevanju in spoštovanju. Kulturna ustvarjalnost omogoča pomemben potencial za krepitev spoštovanja do drugosti. Umetnost je tudi nekakšen svet protislovij in simboličnih soočenj, ki zagotavlja individualno izražanje, kritično avtorefleksijo in mirno reševanje sporov. S tem naravno širijo meje in povezujejo čustva ljudi ter neposredno vplivajo nanje. Ustvarjalni državljani, vključeni v kulturno dejavnost, ustvarjajo nove prostore in priložnosti za dialog.
(112) Muzeji in kulturna dediščina imajo možnost, da v imenu skupne človečnosti izpodbijajo selektivne zapise, ki odražajo zgodovinsko prevlado članov določene etnične ali narodne skupnosti, in ponudijo okvir za medsebojno priznavanje posameznikov z različnim ozadjem. Preučevanje kulturne dediščine Evrope lahko omogoči podlago za pluralno evropsko državljanstvo, potrebno v sodobnem svetu. Zgodovinske čezmejne in celinske poti Evrope se danes ponovno odkrivajo s pomočjo Sveta Evrope kot mreže „kulturnih poti“, na katere sta vplivala zgodovina kulturnih odnosov in stoletna medkulturna izmenjava, in omogočajo dostop do večkulturne dediščine Evrope ter so prikaz zmožnosti skupnega življenja v miru in raznolikosti.
(113) Vrtci, šole, mladinski klubi in prostori z mladinskimi dejavnostmi na splošno so ključna mesta za medkulturno učenje in dialog. Da bi bilo to dejansko res, je treba otrokom in mladim dati priložnost, da se z namenom komunicirati in pripravljati skupne dejavnosti srečujejo in sodelujejo s svojimi vrstniki različnih ozadij. Čim bolj so ta mesta integrirana, tem bolj so tudi učinkovita v smislu medkulturnega učenja.
(114) Mediji so bistveni prostori za posreden dialog. Izražajo kulturno raznolikost družbe, kulture uvrščajo v kontekst in lahko zagotovijo platforme za različne vidike, s katerimi njihovi bralci, gledalci ali poslušalci drugače ne bi vsakodnevno prihajali v stik. Da bi to uresničevali, bi morali zagotoviti raznolikost delovne ekipe in njihovo usposobljenost za ravnanje z raznolikostjo. Nove komunikacijske storitve zagotavljajo članom drugače pasivnega občinstva medijev, da v okviru medijev sodelujejo v medkulturnem dialogu, zlasti prek spletišč za navezovanje stikov, spletnih forumov in pri pripravljanju spletnih vsebin, kot je na primer Wikipedija.
(115) Globalni mediji ponujajo osupljivo množico vzornikov. Glede na takšno zapletenost, ki se nanaša na „drugega“, je lahko poenostavljeni stereotip, na katerega je mogoče projicirati vse zlo tega sveta, prikrito zelo mamljiv. Demokratično ravnanje z raznolikostjo je občutljivo delo: ne sme nasilno omejiti dialoga in mora tudi preprečiti, da bi se izrabljal za spodbujanje sovraštva ali nestrpnosti.
(116) Šport je pomembna možna arena za medkulturni dialog, saj ga neposredno poveže z vsakodnevnim življenjem. Zlasti nogomet kot svetovni šport je bil v preteklih letih predmet mnogih pobud proti rasizmu, ki jih je v evropskem okviru podprla Evropska nogometna zveza (UEFA) in opredelila načrt v desetih točkah ter izdala s tem povezane smernice za klube. Igranje skupaj na podlagi nepristranskih in univerzalnih pravil ter prevladujoče razumevanje poštene igre je lahko okvir medkulturne izkušnje.
(117) Delovno okolje se kot prostor za medkulturni dialog ne sme prezreti. Raznolikost je dejavnik, ki koristi inovacijam, kakor dokazujejo pomembna središča gospodarstva znanja. Različna delovna sila lahko spodbudi nove pristope glede skupinskega dela in sodelovanja uslužbencev. Strpnost se je izkazala za pomemben dejavnik pri pridobivanju talentov, potrebnih za razvoj tehnologije, ki je ključ za uspeh. Kljub temu pa je veliko članov manjšinskih skupin zgoščenih na slabo plačanih in negotovih delovnih mestih. Sindikati imajo lahko pri tem temeljno vlogo, pa ne zgolj za izboljšanje delovnih razmer, temveč tudi z zagotovitvijo prostorov za razvijanje medkulturne solidarnosti, ki lahko odpravi škodljive učinke segmentacije trga dela, saj slednjo lahko izrabijo rasistične organizacije.
(118) Vsakodnevno življenje v okviru javnih služb, nevladnih organizacij in verskih skupnosti zagotavlja veliko priložnosti za medkulturni dialog, saj omogoča več kot le bežne stike. Zdravstvene, mladinske in izobraževalne službe vsakodnevno vključujejo člane manjšinskih skupnosti. Njihovo osebje mora biti zmožno zagotoviti tolmačenje, kadar je to potrebno, in usposobljeno, da takšna srečanja in stiki postanejo produktivni. V zdravstvu na primer za posebno občutljivi veljata vprašanji materinstva in duševnega zdravja. Zaposlovanje članov manjšinskih skupin z različnim etničnim, verskim, kulturnim in jezikovnim ozadjem v javnih službah lahko razširi obseg medkulturnih veščin, ki so lahko na podlagi vzajemnosti in dostojanstva v pomoč pri odnosih z različnimi uporabniki storitev. Sheme pobratenja mest so izjemne priložnosti za spodbujanje strokovnega znanja na tem področju.
4.5 Medkulturni dialog v mednarodnih odnosih
(119) Zavezanost Evrope multilateralizmu, ki temelji na mednarodnem pravu in spodbujanju človekovih pravic, demokracije in vladavine prava, bi morala navdahniti medkulturni dialog na mednarodni ravni. Uporaba teh načel pri medkulturnem dialogu na mednarodni ravni je pomembna naloga za krepitev medsebojnega razumevanja. Evropski konsenz o tej nalogi so podkrepili tudi sklepi tretjega vrha Sveta Evrope (Varšava, 2005), razdelan pa je bil v nadaljnjih dokumentih.
(120) Sedanje geopolitične razmere se včasih opisujejo kot razmere vzajemno izključujočih se civilizacij, ki v škodo drugih tekmujejo za omejene gospodarske in politične koristi. Pojem medkulturnega dialoga lahko preseže neplodovite primerjave in stereotipe, ki lahko izhajajo iz takšnega razumevanja sveta, saj poudarja, da so kulturne identitete v globalnem okolju, zaznamovanem s preseljevanjem, vedno večjo soodvisnostjo ter enostavnim dostopom do mednarodnih medijev in novih komunikacijskih storitev kot na primer internet, vedno bolj kompleksne, se med seboj prekrivajo in vsebujejo elemente različnih virov. Prežemanje mednarodnih odnosov z duhom medkulturnega dialoga je produktivni odziv na to novo stanje. Medkulturni dialog lahko tako prispeva k preprečevanju konfliktov in njihovemu reševanju ter podpira spravo in ponovno vzpostavitev družbenega zaupanja.
(121) Svet Evrope je pripravljen sodelovati s sosednjimi regijami Evrope in preostalim svetom. Naloga Sveta Evrope, ki je močno zavezan zagotavljanju sodelovanja in dopolnjevanja svojih ukrepov z ukrepi drugih mednarodnih institucij, zlasti na evropski ravni, je prispevati k medkulturnemu dialogu na mednarodni ravni. Mednarodno delovanje, zlasti v evropskem okviru, pomembno prispeva k medkulturnemu dialogu. „Dodana vrednost“ tega delovanja, ki je na voljo tudi drugim mednarodnim institucijam, državam članicam, civilni družbi in vsem drugim interesnim skupinam, predvsem vključuje bogato strokovno znanje o standardih in nadzornih mehanizmih glede človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. Tudi Svet Evrope lahko prispeva svoje strokovno znanje glede izzivov kulturne raznolikosti na socialnem, izobraževalnem, zdravstvenem in kulturnem področju. Svet Evrope nenehno in na strukturiran način ohranja stike s ključnimi interesnimi skupinami, kot so člani nacionalnih parlamentov, lokalnih in regionalnih oblasti ter organizacij civilne družbe v 47 državah članicah. Nazadnje lahko zagotovi prispevek tudi prek institucij, kot so Evropski center za globalno soodvisnost in solidarnost (Center Sever-Jug v Lizboni), Evropski center za sodobne jezike (Gradec), oba Evropska mladinska centra (v Strasbourgu in Budimpešti) ter s sodelovanjem z Evropskim centrom za vire o izobraževanju za demokratično državljanstvo in medkulturno izobraževanje (Oslo) in Evropskim kulturnim centrom v Delfih.
(122) Svet Evrope priznava pomen pobud, ki jih izvajajo drugi mednarodni akterji, in ceni partnerstva z institucijami, kot so institucije Evropske unije, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Organizacija ZN za izobraževanje, kulturo in znanost (Unesco), Organizacija Arabske lige za izobraževanje, kulturo in znanost (ALECSO) in Evro-sredozemska fundacija Anne Lindh za dialog med kulturami. Svet Evrope sodeluje pri „Zvezi civilizacij“, ki jo je vzpostavil generalni sekretar Združenih narodov in deluje pod pokroviteljstvom Španije in Turčije, in obravnava sprejetje memoranduma o soglasju z „Zvezo civilizacij“ z namenom krepitve sodelovanja.26 Hkrati preučuje tudi načine za spodbujanje medkulturnega dialoga v okviru aktov Sveta Evrope na področju človekovih pravic, demokracije in vladavine prava pri sodelovanju z drugimi akterji, kot sta Islamska izobraževalna, znanstvena in kulturna organizacija (ISESCO) in Raziskovalni center za islamsko zgodovino, umetnost in kulturo (IRCICA).
(123) Organizacija, kot je Svet Evrope, lahko tudi izkoristi sheme pripadnosti in sodelovanja, ki jih nekatere izmed držav članic ohranjajo z določenimi deli sveta. Čezmejne povezave, ki jih tradicionalno podpira Svet Evrope, imajo pomembno medkulturno razsežnost.
(124) Na mednarodni ravni organizirani nedržavni akterji, kot so nevladne organizacije, fundacije ali verske skupnosti, imajo ključno vlogo pri nadnacionalnemu medkulturnemu dialogu; resnično so lahko nosilci inovativnosti na tem področju. Tovrstne organizacije že dolgo obravnavajo izzive kulturne raznolikosti v svojih vrstah. Ustvarjajo mreže med skupnostmi, ki jih medvladni dogovori ne zagotavljajo tako zlahka.
(125) V tem okviru pa je opazna tudi vloga posameznikov. Tisti, ki so vajeni živeti in delati v medkulturnem okolju, zlasti tisti s priseljenskim ozadjem, so zmožni vzpostaviti vrsto stikov izven meja svoje države. Lahko delujejo kot nosilci razvoja, s spodbujanjem inovacij in navzkrižnim oplojevanjem zamisli. Nazorno poosebljajo kompleksnost in kontekstualni značaj identitete in so lahko pionirji medkulturnega dialoga.
5. Priporočila in usmeritve politike za prihodnje delovanje: skupna odgovornost glavnih akterjev
(126) Krepitev medkulturnega dialoga za spodbujanje naših skupnih vrednot spoštovanja človekovih pravic, demokracije in vladavine prava ter s tem podpiranje večje enotnosti Evrope, je skupna odgovornost vseh interesnih skupin. Dejavna udeležba vseh v okviru petih političnih področij, opredeljenih v prejšnjem poglavju, bo vsakomur zagotovila koristi naše bogate kulturne dediščine in sodobnega okolja. Svet Evrope na podlagi svojega pojmovanja kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga ter tudi na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj lahko sestavi naslednja splošna priporočila in smernice ter razvije politične usmeritve za svoje prihodnje delovanje.
|
| |
