Različne ravni samosprejemanja in samospreminjanja

Obstajajo tudi verovanjske ravni (levels of beliefs) po Diltsovi piramidi¹⁸:

1. 
   ali se lahko osredotočim v hrupu in razmetani sobi?
   
2. 
   ali sem neumen jaz ali pa so drugi bedaki?
   
3. 
   ali se pravilno odločam, imam prav?
   
4. 
   ali sem dovolj osebno močan (personal power)?
   
5. 
   ali sem ljubljen in uslišan?
   
6. 
   ali me drugi sprejema?
   

Kalibriranje je primerno tudi za ugotavljanje osebne identitete. Zato upoštevajmo nauk Gite, ki pravi: karkoli delajo  najboljši, posnemajo tudi drugi (angl. whatever someone does do, can learn the others). Na to stališče je usmerjena tehnika implicitnega in eksplicitnega modeliranja. Po Bandlerju lahko transformiramo staro verovanje v novo (glej Linden, Spalding, 1994; 147-148)

a) spoznavnoteoretska raven objektivnosti in subjektivnosti, bližine in distance

b) psihološka raven introspekcije: funkcije volje oz. motivov, čustev, sprejemanje sebe, negativna ali pozitivna samopodoba,

c) etična raven: vprašanje vesti v presoji dobrega in zlega,

d) religiozna raven verovanja v Boga,

e) sociološka raven človeka kot družbenega bitja z učinki prve, druge in tretje socializacije,

f) metodična raven učenja od vzornikov. Po kateri metodi ali avtorefleksiji se spoznavaš in z vidika katerega odnosa do življenja: smo pritrjevalni - afirmativni ali zanikujoči (nem. Ja - sager oder Nein - sager);

g) antropološka raven človeka kot reaktivnega (stari možgani: boj ali beg) ali proaktivnega (človeški možgani) delovanja po izbirah med različnimi možnostmi delovanja. Človek je svobodno bitje, ki izbira boljše in slabše možnosti;

h) pedagoška in politična raven: vodim ali se pustim voditi, se vzgajam ali se pustim vzgajati;

i) filozofska raven akterja ali konteMPlativnega opazovalca.
Ključna vprašanja procesa samovrednotenja so:

1. kaj želim, kateri so moji primarni cilji,

2. kakšno je moje stanje sedaj in tukaj,

3. ali to, kar počnem sedaj, vodi k cilju,

4. v čem sem se pripravljen kaj spremeniti?
Drucker meni, da mnogi ljudje ne vedo, v kateri smeri se gibljejo (what business are you realy in?). Vendar pa si za samospreminjanje lahko zastavimo naslednja vprašanja:

1. kaj o sebi mislim sam,

2. kaj o meni mislijo drugi,

3. kaj menim, da o meni mislijo drugi (Brečko, 1998).
Potem odgovore primerjavo med seboj zaradi uskladitve podob in popravljanja vedenja. Spodnja tabela (4) kaže na stopnjo razvitosti oz. izrazitosti negativnih in pozitivnih osebnih lastnosti, ki si jih točkujemo od 1 do 5.