|
Resonanca socialnega učenja v personanci osebnega razvoja
|
| bet | 6/95 | | Sana | 01.04.2017 | | Hajmi | 2 Mb. | | #2654 |
Forum odličnosti
Berger in Luckmann 1999) sta ustrezna miselna podlaga tudi za t. im. Forum odličnosti. Delni pro jekt, ki analizira učinke orientacije v komunikaciji znotraj podjetij, je vodil G. Schmidt chen z Univerze v Zürichu. Moje razmišljanje bo zmoglo samo nakazati pomembnost poveza ve odličnost – komuniciranje, ki ste jo organizatorji foruma prepoznali za eno odločujočih razsežnosti sleherne organizacije, pa naj bo ta z gospodarskega, političnega, kulturnega, znanstvenega ali s kakšnega drugega področja. Na internetu so slovenski forumi donatorjev, inovacij, socialnega podjetništva…
Hribar (1985) je že pred tremi desetletji zaslutil zdajšnji čas kot čas orientacije. V poglavju Moč znanosti in prihodnost (Hribar, 1985, str. 308-315) je predstavil devetnajsto stoletje kot stoletje produkcije, dvajseto kot stoletje organizacije in21. stoletje kot novo dobo. Pokazal je, da produkcija temelji na delu, organizacijo obvladuje volja do moči, orientacija pa izhaja iz želje, ki je oprta na védenje. Gre za vprašanje ciljev in smisla, ki postaja glavno vprašanje naše eksistence« (Hribar, 2001: 1).
S tem premikom se je začelo spreminjati razmerje med znanostmi oz. vedami, kar pokaže tudi seznam uvodnih predavateljev na otoških forumih. Dolgo časa se je habilitiralo univerzitetne profesorje po merilih naravoslovnih ved in kvantitativnih kazalcih. Zato se ni čuditi, da je med njimi manj odličnosti, kot bi bilo za vrhunsko slovensko duhovno ustanovo pričakovati. Naravoslovje je primerljivo s tehničnimi vedami, podlaga organizacije družboslovje z organi zacijskimi vedami, nosilec orientacije pa bo modroslovje s filozofskimi in informacijskimi vedami. »Modroslovje v najširšem pomenu: ne samo v pomenu epistemologije ali kognitivnih znanosti, ampak predvsem v pomenu védnosti, reflektiranja vrednot« (Hribar, 2001: 2). Mod roslovje govori o modrosti in nravnosti (etičnosti). Pred našim štetjem so znali o tem kratko in jedrnato.
Zato pa sodobni čas v najrazličnejših strokah in ob vseh mogočih priložnostih poudarja bese do odličnost, ki je le ena od tvornih razsežnosti koncepta sreče/srečnosti oziroma smiselnosti človekovega bivanja in našega življenjskega sveta. Odličnosti same po sebi ni, odličnost je vedno v odnosu in v razmerju do nečesa. »Odličnost je največkrat opredeljena kot vrhunska kakovost, z visoko vrednostjo (ceno). Biti odličen torej pomeni biti boljši od drugih, izstopa joč, sijajen, prvi« (Kornhauser, 2000, 27). Gabrijelčič (1995, 20) povzema različne oprede litve odličnosti: je nekaj, kar ima veliko vrednost, nekaj vrhunskega, pomeni najvišjo kako vost, nekaj izjemnega in veličastnega itd. »Pojem odličnosti je vezan na nekaj izjemno dobrega in izredno privlačnega (…) in je kakovost samo izhodišče za odličnost«. SSKJ navaja izraze: lastnost, značilnost odličnega: odličnost izdelkov/ izrazna domiselnost in odličnost jezika; očarala ga je odličnost njenega vedenja; odličnost v oblačenju/ znamenje družbene odličnosti. V Sloveniji je dr. Demšar z ARRS zastopal znanstveno odličnost nasproti povprečnosti.
Ker Forum odličnosti ustanavljajo ekonomisti, je odličnost želeno analizirati in pojasnjevanti predvsem v kontekstu organizacijskega razvoja, vidnih in »nevidnih kapitalov podjetja« (Gab rijelčič), torej na ravni skupnosti, bo tudi moje izvajanje sledilo tej usmeritvi. Odličnost ni najprej dodana vrednosti izdelkov in blaga ali zgolj dobiček, ampak je ustvarjanje človeške ga kapitala, ki ga poleg psihologije in sociologije zadnjih nekaj let zavzeto preučujejo tudi eko nomska znanost in strategi podjetništva. M. Košir (2012) poroča, da v Nemčiji v začetku 90. let stekel projekt z naslovom Duhovna orientacija. Projekt »išče rešitve in izdeluje koncepte za krizo moderne družbe, ki bi jo lahko skupno označili kot izgubo orientacije. Kako lahko premagamo take krize, ki so tesno povezane s spreminjanjem vrednot in izgubo obzorij smis la, je eno od vprašanj, ki bodo odločilno oblikovala našo prihodnost« (Berger, Luckmann, 1999: 74).
Bertelsmannov sklad skuša najti odgovore na vprašanja:kako lahko pojasnimo izgubo orienta cije? Katere institucije naj zagotovijo orientacijo in kako? Kako reševati probleme orientacije v moderni družbi je podobno vprašanju, kako reševati vsakovrstno revščino, ki nas oropa dostojanstva?
Za diskurz o odličnosti je relevantna etika pristnosti, »ki je nekaj relativno novega in poseb nega za sodobno kulturo« (Taylor, 2000: 27). Analitiki (post)moderne vse pogosteje govorijo o razvoju jaza, posameznikovem sebstvu (Giddens, 1991) oz. sodobnih identitetah (Ule, 2000). »Osebna identiteta postaja predvsem problematična v modernem družbenem življenju, zlasti v novejšem obdobju. Danes je jaz vsekakor refleksivni projekt, bolj ali manj nenehno izpraševanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti« (Giddens, 2000: 37) Znotraj tega projekta je vprašanje pristnosti ključno.
Bodi, kar si! pravi Ošlak (2001), da bi spodbudil rojake na avstrijskem Koroškem k pogumu za zvestobo svojemu narodu in slovenskemu jeziku. Bodi, kar si, je glas pristnosti, ki je v moderni dobi po eni strani postavljana na prva mesta lestvic osebnih vrednot, po drugi strani pa nedosegljiv ideal. Niklas Luhhmann v luči te osrednje značilnosti moderne subjek tivnosti - ta nenehno stremi k razvoju individualnosti -- postavlja prav ta vprašanja. Zanimajo ga (po Ule, 2000: 19):
Prizadevanje po življenjski karieri v najširšem smislu. Samo odlični (mislim tako na posamez nike kot organizacije) zmorejo originalnost. Samo odlični ne iščejo modelov zunaj sebe in ne tekmujejo z njimi, temveč sami s seboj. Samo odlični ne posnemajo drugih, temveč gojijo svojo pristnost.
»Biti zvest samemu sebi pomeni biti zvest svoji lastni izvirnosti in to je nekaj, kar lahko izrazim in odkrijem samo jaz« (Taylor, 2000: 30). Samo jaz sem tisti, ki lahko odkrijem, v čem se pomembno razlikujem od ostalih in tako izstopim iz »Se« vsakdanjega rutiniziranega in avtomatiziranega življenja. Umetniško ustvarjanje kot vrhunska, odlična kreativnost je para digmatični način, na katerega lahko ljudje pridejo do samoopredelitve, zato pozdravljam gesto Foruma odličnosti, da počasti štiri naše vrhunske umetnike in s tem prizna in pokaže mogoč no pot izvirnosti in pristnosti kot pot k odličnosti. Za tako pot se je potrebno odločiti. Ko jo izberemo, postanemo odgovorni. Za pot in zase.
Ženska odličnost je sinteza notranje in zunanje lepote obrazov. Izhaja iz sinteze dionizičnih in apolonskih vrednot divje in modre ženske. Samo-vzgoja za moške je drugačna kot (samo) vzgoja za ženske. S stališča tretjega življenjskega obdobja oboje občudujem v podjetnosti. Duša potrebuje izkušnjo nasprotij za svoj razvoj. Obstaja tudi izraz 'čustvena odličnost' vis a vis 'čustvenemu izsiljevanju'. Odlično vedenje pa spominja na nemški Bildung, francosko galantnost in angleško gentlemestvo.
-
|
| |
