3. Odnos posameznika do samovzgoje
Temelji socialnega vplivanja so v komunikacijskem interaktivnem procesu identifikacije. Zanimivo je, da Bečaj (2000) v tem spletu ni našel samovzgojnega momenta. Vendar ta gotovo obstaja, saj pri vplivanju na druge vplivamo tudi sami nase, kakor spada k odzivu na zunanje vplive tudi vpliv nase. Pri tem je treba upoštevati svoje interese in pričakovanja in jih nenehno usklajujemo. Skozi identiteto socialne predstave mi usmerjamo zaznavanje, razume vanje in vedenje posameznikov kakor tudi obratno. Skozi socialno percepcijo spoznavamo druge ljudi. Tipični primeri so pojav prvega vtisa, proces kategorizacije, implicitne teorije osebnosti, proces antribucije ter predsodki in stereotipi. Predsodki ali stereotipi so stališča, ki so utemeljena bolj čustveno kot razumsko in so pogosto izvor konfliktov. V skupini se izoblikujejo mnenja in stališča, s katerimi dokaj skladno ravnajo in katere nekritično sprejemajo (konformnost). Manj pogosto zasledimo ravnanja, ki niso v skladu s pravili ali pa jim celo nasprotujejo (antikonformnost).
Kadar nam določena situacija predstavlja oviro, jo skušamo rešiti, ob uspehu nam predstavlja življenjsko pobudo, medtem ko neuspešen razplet vodi v duševno obremenitev, v ekstremnih okoliščinah celo življenjski zlom.
Danes veliko pričakujemo od sodobnih modelov managementa – vodenja. Nekje velja, da ta ko kot druge, vodimo tudi sebe. Za uspešno vodenje je predvsem rezultat učinkovite komuni kacije med vodjo in zaposlenimi, a je tudi rezultat temeljitih priprav. Nepredvidljive razmere, ki vladajo v poslovnem okolju, vodje postavljajo pred nove zahteve in večje, drugačne izzive kot kdajkoli prej. Menedžerji danes potrebujemo vsa razpoložljiva orodja za uspešno vode nje svojih zaposlenih do zastavljenih ciljev. Novi situaciji in številnim spremembam smo lahko kos le s premišljenimi pristopi in novimi orodji.
Z zbranimi orodji, nasveti, preglednicami iz enega izmed priročnikov lažje izvajamo vsako
dnevne aktivnosti in vsestransko izboljšujemo najpomembnejše veščine vodenja:
1. postavljanje ciljev in oblikovanje strategij,
2. reševanje konfliktov,
3. motiviranje zaposlenih in oblikovanje učinkovitih delovnih timov po timski uri,
4. vodenje učinkovitih sestankov,
5. delegiranje in vodenje projektov …
Takšno vodenje lahko opravimo tudi pri sodelovanju z našimi podosebnostmi. Tako kot pri zunanjih sodelavcih moramo tudi zase vedeti, kje smo najmočnejši in kje najšibkejši. Strategije so pomembne zaradi postavljanja rokov RP. E sami nismo motivirani za izpeljavo projektov, tudi sodelavci ne bodo. Tudi življenjska obdobja npr. tretje življenjsko obdobje je specifičen projekt. Znano je, da posameznik sčasoma svoje fazne identitete spreminja, zato lahko načrtuje svoje cilje v skladu z njimi. Vendar pa življenje ni zgolj racionalno, da bi to striktno lahko počel. Svoje življenje lahko živijo (fr. vivre sa vie) tisti umetniki, znanstveniki, filozofi, religiozni guruji, ki so relativno neodvisni od socialnega polja.
Stanfordski jetniški poskus, je dokazal, da se človekovo vedenje drastično spremeni, ko se znajde v ekstremnih okoliščinah, v katerih zaradi panike odpoveduje njegov razum (npr. Millgramovi poskusi). Povsem povprečni ljudje postanejo zlobni, zločinski, ko dobijo oblast. Stresni dogodki najbolj vplivajo na nastanek duševnih stanj, oblike strahu in nastanek težjih duševnih obolenj. V tem primeru bodo na naše vedenje vplivale okoliščine samo, če jim bomo to dopuščali.
Samovzgoja je plavanje proti toku, duhovna kljubovalnost zoper anomalije, konformizem, zlaganost, hinavščino, zaslepljenost v smislu državljanske neposlušnosti, ustanavljanja civilnih gibanj. Včasih je motiv za samovzgojo kakšna duševna motnja ali psihosocialna težava. Brez samovzgoje ni poti v zrelost.
Kako si sami lahko pomagamo pri blaženju nekaterih psihičnih motenj. Bournejev (2014) obsežni priročnik Anksioznost in fobije nam pomaga razumeti in obvladovati marsikatero neprijetno dušev no stanje, v katerem se v svojem življenju prej ko slej znajde vsak posamičnik. Na začetku avtor opredeli vrste anksioznih motenj in vzroke zanje. Ob popisu celostnih psiholoških metod zdravljenja fobij ne prezre niti fizičnih pristopov kot so metode sproščanja in oblik telesnih aktivnosti. Sledi cela vrsta nasvetov, ki naj bi anksioznemu človeku vlili potrebno samozaupanje in mu pomagali prebroditi psihično težavo. Med temi so tudi nasveti glede primerne prehrane, uporabe zdravil in meditacije oziroma duhovne opore. Gre za tipizacijo anksioznih motenj, hkrati pa je zajeto tudi človekovo (predvsem neposredno) okolje. To daje posamezniku, ki ga pestijo duševne težave, v roke celosten nabor pripomočkov za njihovo premagovanje. Kljub vsemu pa je ta knjiga priročnik za samopomoč, namenjen torej laične mu prepoznavanju fobij in samostojni pomoči zanje: od prvega spoznavanja svoje težave do praga psihiatrične svetovalnice. Naslednja stopnja je pa že strokovna pomoč v psihiatrični praksi.
|
