Različne ravni samosprejemanja in samospreminjanja




Download 2 Mb.
bet7/95
Sana01.04.2017
Hajmi2 Mb.
#2654
1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   ...   95
Je možna celovita (avto)regulacija vrednot?

Možna je, ni pa zelo verjetna zaradi konstantne razlike med zamislimi in doseženimi cilji. Za sodobne mislece vključno s Sloterdijkom smo končna bitja na poti k sebi. V bistvu se ne zavedamo svoje sebičnosti, kako smo grešni, grdi, umazani in zli. Fromm je sicer opozoril, da je vsak človek tudi zloben, vendar pa se individualno ne zavedamo, s čim prizadenemo druge. Zakaj drugi zaradi nas trpijo? Lokalne vojne v Siriji, Iraku, V. Ukrajini so indikator za to, kar se dogaja na individualni ravni. Strah pred razkrivanjem ozkih interesov naredi veliko škode. Napak nismo pripravljeni popravljati. To je kot Titanik. Ladja se potaplja, na njej pa še vedno igra orkester. Če že moramo delati škodo, kako naj bi čim manjša? Še tako lepa ideja ali dober namen ima za koga slabe posledice. Skupno dobro je tedaj skoraj nemogoče doseči, vendar pa je nujno potrebno za preživetje. Že teoretično je nevzdržno, da bi se kdo celovito samourav naval brez skupnega dobrega.

Problem je treba razumeti procesno. Sizifa pa si je treba zamišljati srečnega, celo radostno navdušenega. Znanje in modrost sodita med temeljna vodila stabilne in srečne družbe. Znanje zajema poznavanje informacij, dejstev, opisov, spretnosti in veščin, ki jih pridobimo z izkuš njami, vzgojo in izobraževanjem. Pomeni pridobljene informacije in spoznanja, s pomočjo katerih lahko oblikujemo življenje in medsebojne odnose in rešujemo probleme. Modrost je zmožnost upoštevanja univerzalnih načel, vrednot, razuma in znanja pri vodenju lastnega življenja in pri svetovanju drugim osebam. najdemo takšne rešitve življenjskih nalog in proble mov, ki so v okviru danih možnosti najboljše za nas in za druge. Znanje in modrost pa nista le splošni in družbeno pomembni vrednotni kategoriji, temveč tudi osebni, individualni: za mno ge je modrost sploh najpomembnejša osebnostna lastnost. Že antropološko se človek imenuje Homo sapiens, vedoči oziroma modri človek (naš ožji rod celo z dvakratno uporabo pridevni ka: Homo sapiens sapiens). 

Gre za modro, premišljeno in etično uporabo znanja. Znanje z razumevanjem se povezuje z modrostjo. Modrost združuje znanje, razum in intuicijo z življenjskimi izkušnjami in uvidev nostjo v najbolj težavna, kompleksna vprašanja. Tako je modrost usmerjena v dobro sebi in v dobro drugim in njen smisel je v tem, da jo vnašamo v načrtovanje, urejanje in tolmačenje življenja, medosebnih odnosov in srečne ter pravične družbe.

Ni vseeno, kako se odločamo. Ni dobro niti to, da se odločamo po meri drugih niti to, da se odločamo po lastnih kriterijih. Večina upošteva le to, kako bo reagirala okolica, torej naš partner, družina in prijatelji, ne vprašamo pa se (ali pa premalokrat), kaj si jaz želim, kaj bi bilo pa zame najboljše. Naučeni smo bili, da je pomembno kaj bodo drugi rekli, ne pa kako smo mi, kako se mi ob tem počutimo. Zato smo razvili sposobnost sprejemanja odločitev, ki se ozira na našo zunanjost, ne na našo notranjost.

Menim, da je današnji egocentrizem in narcizem izpostavil nas same in nasvete drugih v imenu nas samih. Tudi v tem primeru ne vemo več, kdo smo, kaj si želimo in čigavo je življenje, ki ga živimo. O tem nam pripovedujejo tudi sanje, ki jih razumemo v duhu psihosinteze. Zaprti v kletko preteklosti ne slišimo želja in potreb drugih4. Ni dobro pozabljati niti nase niti na druge. To pa pomeni uporabo interaktivne komunikacije v praksi.



Modro odločanje sloni na usklajenih vrednotah. Pomembno je vedeti, čemu živimo in kako različne vrednote usklajujemo. Človek je hkrati volk in ovca (Fromm). Zato vrednote hkrati zlorablja in omogoča njihovo prenovo. Življenje poteka po različnih poteh, različni izobra ževalni sistemi zastopajo različne vrednote, gre pa zato, da se učimo drug od drugega. Na področje edukacije prodirajo nove vede, ki še niso našle svojega mesta upoštevanje tako kot tudi odnosi v šoli niso tako uravnoteženi, da bi se udeleženci sistematično učili drug od drugega.
Človek je bitje vrednot. V času praznine in osamljenosti bi se bilo potrebno zavedati, da ne živi po duhovnih vrednotah, ker z nevednostjo in z nezavedanjem še poglablja krizo. Vseživljenjsko se učimo zastopati svoje vrednote in jih braniti pred razvrednotenjem. V tej zlasti notranji duhovni bitki skušamo nenehno vzdrževati labilno ravnotežje. S samim seboj skladen človek je to, kar je, prav zaradi skladnega sistema vrednot.
V priročniku Kališnikove (2009) za duhovno rast najdemo tako teoretične razlage kot tudi veliko metod, s katerimi želi nam omogoča, da pozitivne učinke teorije uresničimo v praksi. Prepleta različne barve in odtenke naše duše. Ljubezen, notranji mir, um in telo so le nekatere teme. Vaje Osho meditacije bralcu pomagajo k boljšemu počutju in koncentraciji. Posamič nik naj bi premagoval tri elemente zla kot so ponos, strah in egoizem. Zanikanje zlatega pravila pravi 'ne bom, ker ne boš'. Na nas je da izberemo jezik ljubezni in ne jezik bolečine.  
Vsaka generacija ima drugačen sistem kot prejšnja, čeprav postajajo otroci na starost podobni staršem. Gre tudi za paradigmatske spremembe vrednot. Razsvetljenska mehanicistična paradigma vprašanja vrednot ni celovito razumela. Zato so nastajali le polovični rezultati.
Kakor svet vrednotimo, takšne vrednote živimo. Ker nismo že kar sami po sebi v stanju prebujenosti kot bitja vrednot vrednotimo svet bipolarno glede na preference afirmacije – sprejemanja in negacije – odklanjanja, motive oz, razloge za in proti. Razdvojenost kliče po opolnomočenju, ki nas poenoti navznoter in s skupino. Opolnomočenje odpira vprašanje kompetentnosti uveljavljanja vrednot in kompetence kot vrednote znotraj potenčne teorije vrednot. Vrednote vrednotimo – razporejamo glede na vrhovno vrednoto. Kot univerzalna vrednota – merilo velja ljubezen, ki terja univerzalni dialog. Poleg individualnih mehanizmov avtoregulacije vrednot s tehnikami NLP smo opisali še šest mehanizmov obvladovanja vrednot po vzoru socialnih ved.
Vrednostnih sistemov je več. Vprašanje je, kako se orientirati med spremenljivimi sistemi vrednot. Različni družbeni in šolski sistemi poudarjajo različne vrednote. Krščanstvo in nekatere druge religije5 poudarjajo ljubezen, socializem enakost, kapitalizem privatno inicia tivo v inovativnosti in podjetnosti, totalitarni režim poslušnost in ubogljivost, postmoderna pa relativnost vseh vrst vrednot. Vrednot ne orientiramo le posamezniki, ampak morda še prej družba. Zato k vrednotam sodi tudi naša prilagoditvena sposobnost na spremembe.
Razdvojenost kliče po opolnomočenju, ki nas poenoti navznoter in s skupino. Odpira vprašanje kompetentnosti uveljavljanja vrednot in kompetence kot vrednote znotraj potenčne teorije vrednot. Vrednote vrednotimo – razporejamo glede na vrhovno oz. osnovno vrednoto. K temu nas navaja metafizika. Kot univerzalna vrednota ali merilo velja ljubezen.
Poleg individualnih mehanizmov avtoregulacije vrednot s tehnikami NLP smo opisali še šest mehanizmov obvladovanja vrednot po vzoru socialnih ved. Gre za mehanizme 1. soočanja, 2. Sočutja (Eleos – compassion – Mitleid), 3. osebne skladnosti, 4. sodelovanja, 5. Solidarnosti in 6. spoštovanja. Med temi kora ki je najtežji ravno prvi korak soočanja (coping, confron tation), ker smo prepovršni in večinoma delujemo v nepreglednih situacijah. Celostno obvla dovanje vrednot bo čedalje pomembnejše vprašanje, če bomo hoteli obvladovati nastale krize. V alternativnih socialnih skupnostih postajajo človeške vezi in medsebojna solidarnost najpomembnejše lastnosti.
Po eni strani je kritično mišljenje že vrednota, po drugi strani pa odpira pota k drugim vrednotam. Aksiologija je filozofska disciplina, ki na najsplošnejši ravni analizira vrednote in vrednotenje. Kdor niti ne poskuša avtonomno usmerjati uresničevanje vrednot, zelo verjetno ostaja zvest starim vzorcem. Krščanstvo postavlja v tem pogledu radikalno dilemo izvirnega greha ali spreobrnjenja.

Rebula (2007) meni, da se komunikacijske občutljivosti telesa in odzivnosti za čustva drugega naučimo v družini. Vloga družinskih odnosov v nastajanju čuteče, spoštljive, ustvarjalne telesne govorice je ne-nadomestljiva: nežnost do otrok, spoštovanje njihovega telesa, sočutje, sposobnost, da njimi delimo zdrave užitke in da smo jim vzgled srečne, čustveno bogate telesnosti, so bistvo vzgoje za ljubezen. Ob odraslih se otroci učijo, kako važno je prepozna vati in izražati svoje občutke in želje, drugemu pomagati, da nas spozna in nam ustreže, kadar je to za nas bistveno, gojiti sočutno, vedro, toplo, nenasilno telesno sporočanje in zaupanje v življenje.

Socialne naravnanosti se učimo od pomembnih drugih (starši, učitelji, sovrstniki, duhovni vzorniki). Občutenje varnosti in notranje moči samozavesti oz. visoke samopodobe zmanjšuje strah in jezo, ter nam omogoča miroljubno napadalnost. Zato nas Rebula (2008) nagovarja, da se lotimo prenove svojih občutij in odnosov, začeti pa je treba seveda pri odnosu do samega sebe. Da bi nam to uspelo je potrebno delati vaje vsak dan. Drug od drugega se učimo tudi novih navad, kar pa redkokdaj ozavestimo.



Rebula (2007)6 razlaga vir človekove erotičnosti in religioznosti obenem. Kajti v človekovi praizkušnji ima neznano oz. skrivnostno vedno tudi pridih svetega, nedotakljivega, presežne ga. Tudi ljubezenska strast v svoji najmočnejši fazi ima te značilnosti. Vez s tem občutenjem, ki ga poznamo od nekdaj, je v procesu modernizacije težko ohraniti in prevrednotiti, a če jo preziramo, bo izpodkopala naša vzgojna prizadevanja podobno kot mogočna podtalnica. Če popolnoma obidemo ta antropološki vidik, ko razmišljamo o uvajanju v spolno ljubezen, izpustimo nekaj ključnega. Seveda pa je naše telo tudi temelj vseh drugih vrednot, saj je edina hiša, v kateri prebivamo.
Zakaj se nekateri ne odločijo za osebnostni razvoj? Ker se odločijo za omejeno manjše zavedanje lastnih občutkov in ne vzdržijo bolečine, zato ne razvijejo duhovnih moči. Bolečina je neizogibna, ker brez križa ni odrešitve. Zlo nastane, ker se nekateri ne soočijo z lastno senco. Sprejel je enako metodo iskanja sebstva, vendar pa ne smemo vse psihiatrične motnje so motnje mišljenja oz. zavesti. Najprej je potrebno zavedanje kot prebujanje.
De Melo (1991) meni, da mnogi nezavedno spimo. Rodijo se speči, živijo speči, speči se poročijo, speči vzgajajo otroke, tudi umrejo speči, ne da bi se sploh kdaj prebudili. Nikoli ne razumejo lepote tega, kar imenujemo človeško življenje. Znano je, da so vsi mistiki – pa naj gre za katoličane, kristjane ali nekristjane in ne glede na to, kakšna je njihova religija, soglasni v tem: da je vse dobro, da je vse v redu, četudi je zmedeno. Nekateri (npr. Calderon de la Barka) življenje opredeljujejo kot sen, drugi kot hipnozo.
Potrebna je modrost. Mateja Kunc si jo je neformalno pridobila: "Odkar si predstavljam, kako na telo lahko vplivam, ker vem, kako deluje, razumem, zakaj so afirmacije lahko zelo učinkovita pomoč«. Afirmacije so v bistvu pozitivne misli kot preokvirjanje samoomejujočih prepričanj ali tudi odpisov, negacij. Z njimi delujemo tudi na vodo v nas in izven nas ter na socialno okolje.

Kar zadeva situacijsko, spontano odprto učenje je vrednota bivanje v sedanjem trenutku. Toda pomembno se je učiti tudi iz (osebne) zgodovine in iz prihodnosti (od tod izhaja NLP tehnika future pace). Toda če čuječnost dosledno premislimo, potem to pomeni konec pospešenega razvoja Zahoda, saj sloni na učinkovitost, ki na drugi strani poraja zaostajanje manj razvitih, bolezni deloholikov, njihove distrese in izgorevanje. Prebujenje je ideal e starih kultur.


Namesto idealiziranja vrednot in učenja na negativnih posledicah napačnih izbir, ki jih pogosto zastopamo v naših stališčih, predlagam tretjo, reflektirano pot. Gre za politiko celovi tega upravljanja z vrednotami na področju vzgoje in izobraževanja. Vzgoja za vrednote pred postavlja določen odnos med cilji in uporabo sredstev. Ker se tega vprašanja lotevamo pogosto preveč parcialno, nastaja strukturno neobvladovanje, ki se pokaže v nazadujočem napredku. V polpreteklem obdobju smo takšen relativni razvoj pojasnjevali z dialektičnimi zakoni, zlasti po zakonu negacije negacije, kar pa še ne zadostuje.
Loreau (2009) piše, da ne znamo več živeti preprosto, saj imamo preveč materialnih dobrin, preveč je možnosti izbire, skušnjav, želja in hrane. Z odpovedovanjem razsipnosti, ki zasuž njuje dušo, odpiramo nove možnosti poglobljenosti. Preprostost pomeni to, da imamo malo, ker smo tako odprti za bistveno in za pravo vsebino stvari. Naša garderoba naj temelji na slogu in preprostosti … Prednosti minimalizma so, (1) da moramo manj časa izgubiti, da ga bomo znali bolje izrabiti in (2) da mora postati denar naš služabnik in ne gospodar. Potrebna je lepota, čistost, zmernost in red. Priporoča jogo zaradi gibčnosti. Odkriti je treba lastno podobo, da zasije naša notranjost. Jejmo manj, vendar bolje. Telo je povezano tudi z našo dušo. Če hočemo najti ravnovesje in obvladovati svoje strasti, je za to potrebna popolna prenova mišljenja. In naša prva naloga pri tem je, da se posvečamo sebi, da prijateljsko ravnamo s seboj in se spoštujemo.
Naš cilj je samonadzor, izboljševanje nas samih. Tudi to poglavje je razdeljeno na tri podpog lavja, in sicer na (1) Vaša notranja ekologija (potrebno si je očistiti duha – predvsem skrbi in stresa; smo to, kar mislimo; zastopati je treba lastna načela, biti zbrani in meditirati); (2) Drugi (izbirati moramo, s kom se bomo družili in biti moramo strpni; v družbi se moramo naučiti zavračati, dajati, jemati, poslušati, paziti, kaj govorimo, ne kritizirati, se ne bahati; skrbeti zase, da bomo lahko ljubili druge in jih ne smemo poskušati spreminjati; posvečati se je treba umetnosti samskega življenja) in (3) obrusite se kot prod (odločiti se za spremembe in si zaupati; postati si najboljši prijatelj; veliko brati, pisati in se učiti; izvajati vaje za discip lino pri sebi; nadzorovati je treba porabo lastne energije. Avtoričine sklepne misli so: potujte, živite, smejte se, bodite srečni, najdite mir v svoji notranjosti, pričakujte najhujše in z nasmehom sprejemajte življenje, kakršno se vam ponuja, in cenite življenje.



Download 2 Mb.
1   2   3   4   5   6   7   8   9   10   ...   95




Download 2 Mb.

Bosh sahifa
Aloqalar

    Bosh sahifa



Različne ravni samosprejemanja in samospreminjanja

Download 2 Mb.