Izvori prevare v Platonovi votlini




Download 2 Mb.
bet14/95
Sana01.04.2017
Hajmi2 Mb.
#2654
1   ...   10   11   12   13   14   15   16   17   ...   95

Pogosto ne vemo, katere so naše vrednote, ker se ne vprašamo: Kaj je zame pomembno?, Kaj me zares motivira? Kaj je zame resnično? Ali za drugega z opazovanjem, kje se opazovana oseba resnično angažira? Kako ugotavljamo vrednote bližnjega?

Kalibriranje pomeni spremljanje vrednot nekoga drugega pri ustvarjanju dobrega stika. Če se uskladite z držo njegovega telesa, z vrednotami pa si pridete navzkriž, do stika verjetno ne bo prišlo. Če se uskladite z vrednotami drugih, se vam pri tem ni treba strinjati z njimi, vendar tako pokažete, da jih spoštujete. Kriteriji vrednot so konkretni razlogi, zaradi katerih nekaj storite in prednosti, ki jih s tem pridobite. Običajno so to nominalizacije, izražene z besedami kot so: bogastvo, uspeh, zabava, zdravje, učenje, ekstaza, ljubezen, ...

Kaj nam vrednote pomenijo v resničnem, praktičnem smislu, ugotovimo tako, da se vprašamo po dokazih narcisoidne ljubezni, ki nam povedo, kako je mogoče kriterij zadovoljiti? Običaj no si postavi mo vprašanje: kako bi vedel/a, ali je kriterij zadovoljen? Primer: če je vaš kriterij učenje – kaj se boste naučili in kako? Kakšne so možnosti? In kako boste vedeli, da ste se nekaj naučili? Ali gre za sposobnost, da boste storili nekaj, česar prej niste mogli? Ta natanč na vprašanja so zelo dragocena. Danes vlada »velika ljubezenska zmeda«. Zato so avtorji, kot je Milivojević (2012), dragoceni, saj prinašajo jasnost in demistificirajo pomembna življenjska vprašanja o ljubeznih, zvezah, zaljubljenosti in privlačnosti, vprašanja o seksu in zakonu, ... o monogamiji, ljubezni do otrok, ljubosumju, zaupanju, všečnosti; o ljubezenskem scenariju, razočaranosti, sumu, nezvestobi ter vprašanja o razvezi, filofobiji, dvorjenju, iskrenosti in vzporednih zvezah.

Ulovimo ljubezen je zbirka zelo priljubljenih kolumn o ljubezni in odnosih, ki jih že tri leta redno objavlja časopis Politika. V njih bo bralec našel kažipote po usodnih temah, ki mu lahko pomagajo, da svoj osebni razvoj usmeri k uresničljivim ciljem.
Vrednote so naša osebna prepričanja o tem, kaj je za nas najpomembnejše. Pri tem so po membna privzeta prepričanja in njihove spremembe v času. V bistvu so mnoge naše vrednote programirane ob izkušnjah kaznovanja in nagrade. Naše vrednote se spremenijo, ko spremenimo svoje cilje ali samopodobo. Hierarhijo vrednot enostavno ugotovimo rangiranjem večjih ali manjših pomenov za nas ali druge osebe. Nato razvrstite vrednote po vrstnem redu, kako so za vas pomembne. Pri tem je odločilno, da najbolj natančno opredelite, kakšen je zemljevid sveta osebe. Prepoznanje hierarhije vrednot pri ljudeh je pomembno za uspešno posredovanje, pogajanje in komuniciranje.
V modelu NLP osebna ali skupinska hierarhija vrednot ureja prioritete pri odločitvah, kako ravnati v posamezni situaciji. Hierarhija vrednot se nanaša na stopnjo pomembnosti ali smisla, ki ga ljudje pripisujemo različnim dejanjem ali izkušnjam.
Primer za hierarhijo vrednot bi lahko bila oseba, pri kateri je vrednota »zdravje« višja od vrednote »finančni uspeh«. Takšna oseba postavi svoje zdravje kot prvo. Ta oseba verjetno strukturira svoje življenje v večji meri okoli fizičnih aktivnosti, kakor okoli poslovnih možnosti. Oseba, pri kateri je v hierarhiji vrednot »finančni uspeh« postavljen više od »zdravja« ima drugačen življenjski stil. V tem primeru žrtvuje zdravje in fizično dobro počutje zato, da bi bil finančno uspešen.
Osebno hierarhijo vrednot ugotavljamo tako da:


  1. napišemo deset vrednot, ki jih imate pri delu ali privatnem življenju

  2. izberimo pet vrednot, ki so za vas osrednjega pomena

  3. preverimo hierarhijo vrednot na naslednji način:







Vrednota 1

X


Vrednota 2

X


Vrednota 3

X


Vrednota 4

X


Vrednota 5

X


Vrednota 1

Y

















Vrednota 2

Y

















Vrednota 3

Y

















Vrednota 4

Y

















Vrednota 5

Y
















Vprašajte se, če vrednota X lahko obstoja brez Y in to označite v razpredelnici z DA ali NE. Na koncu boste dobili vrednoto, ki bo imela največ DA-jev in ta bo na 1. mestu


Pomembno je, da znamo razlikovati med vrednotami ciljev in vrednotami sredstev. Hierarhije vrednot pogosto nastanejo, ko gre za različne tipe vrednot, ki imajo različne funkcije in različne vplive glede na posameznike in združbe. Razlikujemo 1. »means« - vrednote sredstev kot je na primer »Finančni uspeh« od 2. »end«- vrednote ciljev kot je na primer »zdravje« (Nekatere procese in fenomene, vendar le takšne kot so »zdravje«, »znanje« in »spoštovanje« lahko upoštevamo pri obeh smislih:npr. »zdravje« je oboje cilj in sredstvo).
Že ime simbolizira ciljne vrednote kot Bog oče. Iz razlag akronima Mea13 je razvidno, da je Mea povezana s številnimi asociacijami. Najbolj s prihodnostjo usklajeno pričakovanje je Millenium Ecosystem Assessment, ki vključuje prilagajanje sebe okolju za trajnostni razvoj. Mea je vir navdiha že po imenu, vir navdiha je po mileniju, milini, milosti, ki se v nasprotju z gravitacijo dviga z nižav v višave. Čarobna skrivnost je brezmejna meja, ki z najbolj oddalje nih obzorij prihaja k meni kakor Kristus. Zaljubljamo se v to, kar še nismo.
Vrednote sredstev so kot »prevozno sredstvo«, kočija, ki nas podpira in pomaga doseči naše vrednote ciljev. Tako je na primer vrednota sredstev v razmerju do zdravja: jesti zdravo hra no in vzdrževati redno telesno vadbo, medtem, ko ste osredotočeni na vrednoto ciljev, ki je doseči veliko blagostanje. Kot motive tudi vrednote delimo po usmeritvi "toward" (k nečemu) in "away" (stran od nečesa). Ko delo končamo, se vprašamo, katere vrednote v smislu zastavljenih ciljev smo z njim realizirali. Včasih se po uspehu posameznik zaradi slepote počuti kot poraženec. Ker pa smo teleološka – namenska bitja, lahko svoje dosežke ustrezno ovrednotimo s stališča hvaležnosti.
Kaj nam pomeni usmeritev k nečemu ali nekomu (motivation toward) ali stran od nečesa ali nekoga (motivation away)? Vse, kar delamo, se premika k razveseljivemu občutku in stran od bolečega ali obratno. Dobro se počutimo ker smo uspešno izpolnili našo vrednoto k čemu in smo se izognili vrednoti stran od. Lahko rečemo, da smo srečni. Nesrečni smo, ko je obratno.
Spremljanje vrednot nekoga drugega ustvari dober stik (raport v NLP). Če se uskladite z držo njegovega telesa, z vrednotami pa si pridete navzkriž, do stika verjetno ne bo prišlo. Če pa se uskladite z vrednotami drugih, se vam pri tem ni treba strinjati z njimi, vendar tako pokažete, da jih spoštujete.
Vrednote metodično reguliramo na več načinov: z denominalizacijo, primerjanjem, kontras tiranjem, preizkušanjem in postavljanjem ciljev po SMART tehniki. Cilj mora biti vezan na širši cilj, ki je dovolj privlačen, ker ga podpirajo pomembne vrednote. Vrednote dajejo ciljem energijo, tako da ovire izginejo. Tistim, ki živijo brezciljno, se vrednote le usodno, kontingentno dogajajo.

Kot družba tudi mi spreminjamo vrednote v različnih razvojnih obdobjih. V njihovi hierarhiji se nam premikajo navzgor ali navzdol. Npr.: Recimo, da mislite, kako bi bilo dobro, če bi se redno gibali in tako izboljšali fizično kondicijo. S tem odlašamo, dokler ne povežemo redno vadbo z bolj privlačnim videzom in povečano energijo, imate več možnosti, da premaknete oviro in najdete čas zase. Premikanje si razlagamo s podmodalno zgradbo. Pomembnejše kriteriji predstavljajo večje, svetlejše in približne slike, ali pa glasnejši zvok ali močnejši občutki, ki se lahko pojavljajo na posebnem mestu v telesu. Kakšne so podmodalnosti vaših kriterijev in kako veste, kateri kriteriji so vam pomembni? Pravil, ki bi veljala za vse primere ni. Najbolje je, če jih raziščete sami.

Vrednote, ki si jih zastavimo kot cilj, dosegamo z določenimi občutki, predstavami, besedami in dejanji. Drža ‘kot da bi’ (as if) se v določenem trenutku obrne v ‘dejstvo’, ki ni le stanje zavesti, ampak fiziološko in socialno realno stanje. Če bi delovali v nasprotju s svojimi vrednotami, bi postali neskladni. Npr. Če hočete uspeti v podjetju, morate sprejeti vrednote podjetja, kar pomeni, da se sčasoma popolnoma identificiramo z njim. mnogi danes izgorevajo zaradi neskladja. Od tod izhaja ustanavljanje samostojnega podjetja SP. Vrednote določajo, ali bomo nekaj storili ali ne, prepričanja pa nam povedo, kako to storiti.


1. Primer: dva imata lahko isto vrednoto, na primer uspeh; njuna prepričanja o uspehu pa so si lahko diametralno nasprotna; eden bo rekel, da uspeh pomeni imeti veliko denarja, drugi pa bo rekel, da uspeh pomeni živeti skladno s samim seboj, zdravo in mirno življenje.

2. Primer: če je vrednota mir; potem po prvem prepričanju: 1. da bi dosegli mir, moramo imeti čim več orožja; po drugem pa: 2. da bomo dosegli mir, moramo uničiti vse orožje. Vrednote so smernice. Vrednote so čustvene – o njih se ne prerekamo, ne diskutiramo. Z vidika NLP prepričanja izražamo v stavkih, vrednote z eno besedo, zato so to nominalizacije.


Vrednote določajo in razkrivajo metaprograme (kratica mp) po usmeritvah k praksi. Meta-programi so sistemi procesiranja, funkcioniranja posameznikovih meta-ravni kot so zaznavne, volitivne, emocionalne in vrednotne. Mp so posledica naših (omejujočih) prepričanj in filtrov (več o tem Hall, 2003). Mp so povezani s profili osebnosti, pri katerih se izrazijo štiri lastnosti, ki jim dajemo prednost. V NLP-ju so mp miselni programi, ki vodijo in usmerjajo druge procese. Določajo splošne in posebne vzorce strategij ali miselnih stilov pri posamezniku, skupini ali kulturi. Primer: tistemu, ki mu je vrednota dosežek (achievement), bo verjetno bolj usmerjen v cilj, kot nekdo, ki mu je vrednota povezanost z drugimi. Tak človek bo bolj usmerjen v odnose. Tisti pa, ki mu je pomembna moč, bo proaktiven in se bo bolj opiral nase. Nekdo, ki poudarja »soglasnost« (ta bo bolj reaktiven in se bo pri odločanju opiral na mnenje drugih) in tako naprej. Takšni vzorci oblikujejo in odsevajo človekovo vlogo in identiteto.
Kot vemo sami pri sebi cenimo nekaj drugega kot drugi pri nas. Hub je pesta pri kolesu. V zastopanju sebe in drugih večkrat zgrešimo. Masko nosimo, kadar smo prisiljeni, vedenje pa si sposodimo po lastni izbiri. SDI je eno izmed sredstev za reševanje konfliktov, ker z njim prepoznavamo, s čim so motivirani. Na začetni stopnji konflikta vemo za svoje interese, interese nasprotnika in za sporno zadevo. Na drugi stopnji je le še boj med jaz in ti in na tretji gre samo še zase. Kdo zna, zmore in hoče?
Kot vemo je cilj kongruentna osebnost in skladni odnosi. Kadar se posrečeno ujameta intui cija in racionalnost, se tudi nepredvidljivo s predvidljivim. Situacijsko učenje se razliku je od premišljenega je prav po tem, kar še lahko integriramo. To pa je že zgodba o sprejemanju sprememb. Najbolje so, če jih sami generiramo. Toda tudi v tem primeru niso vse dobre. Vrlina je v zmernosti, v ekstremu pa se izjalovi v slabost. Zato je treba uporabiti metodo pretvorbe senc v svetlobo in slabosti v zmerne vrline.
Odprti jaz je prožen, ker nam omogoča, da smo se pripravljeni soočiti z življenjskimi proble mi, pripravljeni prevzeti tveganje, usmerjeni storiti zase vse najboljše, sposobni izbrati lažjo smer, zmožni uporabljati svoj talent in navdušenje. Naši starši so si trdo, nasilno postavljali meje, kar je še v našem nezavednem. Zato se učimo nenasilne komunikacije.


Download 2 Mb.
1   ...   10   11   12   13   14   15   16   17   ...   95




Download 2 Mb.