Mestna občina kranj stališČa do pripomb in predlogov

Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.

Zahtevi pripombodajalca po odmiku načrtovanih objektov za najmanj 4,0 m od urejenih parc. št. 333/10 in 355/16 k.o. Kokrica je možno ugoditi. Pripomba se v tem delu UPOŠTEVA.

Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.

Glede na pozitivni odziv lastnikov oz. potencialnih investitorjev zahodnega dela območja predlagamo, da se o možnostih odkupa sosednjega zemljišča dogovorite neposredno z njimi.

Pripomba se v tem delu POGOJNO UPOŠTEVA.

Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.

Nasprotovanje kakršni koli gradnji na teh zemljiščih zato nima realne pravnoformalne ali vsebinske osnove, možno pa se je v fazi postopka priprave usklajevati glede manjših sprememb oz. dopolnitev načrtovanih posegov. Tako je možno proučiti možnost nadomestitve načrtovanih večstanovanjskih objektov neposredno ob zemljiščih pripombodajalcev s, sosedom prijaznejšo, nižjo gradnjo individualnih prostostoječih stavb, ali stavb v nizu.

Pripomba se tako, zgolj v tem delu, DELNO UPOŠTEVA.

Kot je bilo že večkrat poudarjeno zasnova poselitve sledi izhodiščem veljavnega, hierarhično nadrejenega prostorskega akta, IPN MOK, sprejetega v letu 2014.

Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.

Glede njune pobude o predkupni pravici oz. odkupu stavbne parcele, ki meji na njuno parcelo, pa se predlaga, da se glede na dosedanji pozitivni odziv lastnikov oz. investitorjev na sosednjih zemljiščih, o možnostih neposrednega odkupa dogovorite z njimi.

1. 
   Pričetek postopka in izdelave OPPN ni razviden niti iz predloženega dopolnjenega osnutka niti iz sklepa o ugotovitvi stanja in nadaljevanja postopkov priprave občinskega podrobnega načrta za območje EUP z oznakami 7/1-13 Mlaka pri Kranju.
   
2. 
   Predloženi dopolnjen osnutek odloka OPPN ne obsega izračuna površin območja obravnavanega OPPN, katere zajema navedeni odlok. Zajema popise zemljišč, brez kvadratur (katere se lahko že v samem postopku sprejema ali pa tudi kasneje spremenijo). Izračun je naveden le za funkcionalne celote. Zaradi slednjega so določbe nejasne in nepregledne. Območje urejanja obsega dva območja od štirih, ki se urejajo z OPPN (večje skupno območje).
   
3. 
   Predhodno niso bile izdelane variantne rešitve, glede na velikost in gostoto predvidene poselitve in kasnejše posledice, bi bilo to smiselno, kot to predvideva 59. člen ZPNačrt. Ravno tako variantne rešitve niso bile medsebojno ovrednotene in medsebojno primerjane s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in ekonomskega vidika, kot to določa navedeni člen.
   
4. 
   Predloženi tekstualni del ni skladen s priloženim grafičnim delom. Manjkajo risbe (2) Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, (3) Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi zemljišči, (7) Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom.
   
5. 
   V skladu z določbami Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave OPPN manjka temeljita obdelava vplivov in povezav s sosednjimi EUP (tako grafično kot tekstualno). Tekstualni del je suhoparen in ne obravnava zmanjšanja vplivov na sosednja območja. Iz predloženega dopolnjenega osnutka OPPN ni razvidno (tekstualno in grafična obdelava) navezovanje obravnavanega območja (cestno omrežje – glede na povečanje prometno obremenitev, izgradnjo GJI, povečanja prebivalstva, obremenitev okolja z odpadki in kanalizacijskim omrežjem,…) obstoječega in novega območja ter še neobdelanih območij OPPN.
   
6. 
   Pomanjkljivo je obdelan grafični del (6) Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave. V prikazu ni jasno označeno območje kulturnega spomenika Udin boršt – Spominski park Udin boršt z večimi EŠD. 19. člen predloženega dopolnjenega OPPN je nepopoln in zmoten glede na obseg območja Udin boršta.
   
7. 
   Postopek izdelave odloka OPPN je na podlagi sklepa o ugotovitvi stanja in nadaljevanja postopkov priprave OPPN za območje EUP Mlaka pri Kranju nadaljevan v aprilu 2018, torej se je postopek začel po ZUreP ter Pravilniku o vsebini , obliki in načinu priprave OPPN. Družba RRD, d.o.o. je že izdelala Odlok o izvedbenem prostorskem načrtu MOK in Odlok o strateškem prostorskem načrtu MOK, s čemer je izdelovalec v koliziji interesov in v celoti krši določbo 161. člena Zakona o urejanju prostora, ki določa, da »občinski urbanist ne sme v občini, kjer opravlja naloge občinskega urbanista, nastopati kot izdelovalec predlogov prostorskih aktov iz prvega odstavka 158. člena tega zakona in tudi ne izdelovati projektne dokumentacije, na podlagi katere bi se v občini, za katero nastopa kot občinski urbanist, gradili objekti, lahko pa pri takšni gradnji nastopa kot odgovorni nadzornik, če izpolnjuje z zakonom, ki ureja graditev objektov, predpisane pogoje za odgovornega nadzornika«.
   
8. 
   Predložen dopolnjen osnutek OPPN v 32. členu izniči pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo – povečajo se lahko tlorisni gabariti stavb, kar pomeni, da se bodo načrtovane stavbe bistveno bolj približale obstoječemu naselju Mlaka pri Kranju. Ravno tako isti člen dovoli odstopanja + 1,00 m vertikalnih gabaritov stavb, kar pomeni, da bodo objekti lahko bistveno višji, kot to določa 8. člen predloženega dopolnjenega osnutka OPPN.
   
9. 
   Glede na obseg obdelave dveh območij OPPN predlaga tudi finančno predstavitev stroškov izgradnje gospodarske javne infrastrukture in javnega cestnega omrežja.
   
10. 
    Kot mejaš zahteva odstranitev narisanega objekta tik ob meji njegove parcele št. 333/9 in 355/15, s tem da se upoštevajo zakonska določila, ki določajo odmik novega objekta od njegove meje.
    
11. 
    Zahteva nov načrt gradnje, ki bo vsem, ki mejijo na predlagani OPPN omogočal neposreden dostop do gozda.
    
12. 
    OPPN predstavlja interes investitorja. Zahteva, da se umaknejo vsi bloki iz narisanega OPPN. Mlaka je primestno naselje in bloki v takem naselju ne morejo biti prisotni, ker je tudi zapisano v smernicah EU. Bloki naj se gradijo v naseljih kot je Planina pri Kranju –taka vrsta gradnje je edino smiselno nadaljevanje širitve Kranja.
    
13. 
    Predvideva se, da bo naseljenost na področju OPPN prinesla do 1200 novih prebivalcev na znatno manjšem območju kot je celotna Mlaka, ki ima sedaj 1500 prebivalcev. Za obstoječo infrastrukturo to pomeni prometni šok proti Kranju, Ljubljani in Naklem. Nikjer ni planirana posodobitev ceste med krožiščem Kranj – Golnik – Naklo – Brdo in novim narisanim krožiščem, kar pomeni, da je onemogočena pešpot ali uporaba kolesa v kateri koli smeri.
    
14. 
    Taka gostota prebivalstva bo zanesljivo imela dolgoročno katastrofalne posledice za zaščiteno območje kulturnega spomenika Udin Boršt. V predvidenem načrtu ni nikjer razviden prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
    
15. 
    Zahteva nov načrt gradnje, v katerem bo glavna cesta tekla po sredini naselja in ne ob robu zaščitenega območja. Postavitev glavne ceste kot je predvidena v tem OPPN dajte vedeti, da se bo v prihodnosti gradnja na tem področju zagotovo nadaljevala.
    
16. 
    S tako veliko poseljenostjo bo padla vrednost nepremičnin, prav tako pa bistveno znižala življenjski standard vseh krajanov Mlake pri Kranju. Glede na to, da je gozd Udin Boršt že pred mnogo leti upravičeno dobil vzdevek »Pljuča Kranja« je nesprejemljivo, da se ta »pljuča« razreže zaradi kapitalskih in drugih interesov.
    
17. 
    Kakšna je oddaljenost roba zaščitenega območja Udin Boršt (Natura 2000) od nove ceste skozi novo naselje.
    
18. 
    Kako lahko MOK predstavlja in zastopa interese kapitala (HETA) in bodočega investitorja, ne pa interesov krajanov Mlake pri Kranj? Gozd Udin Boršt ima izrazito socialno funkcijo, ne samo za krajane Mlake temveč tudi za rekreativce iz celotne kranjske občine. Kako se je lahko to dejstvo v celoti spregledalo ali bolje rečeno ignoriralo?
    

a.) Iz spremnih gradiv javno razgrnjenega občinskega podrobnega prostorskega načrta za tangirano območje, ugotovitvenih sklepov (npr. Sklep z dne 12.02.2018, objavljen v uradnih glasilih dne 22.02.2008, nanj se navezuje zadnji sklep z dne 18.04.2018, prav tako objavljen v uradnem glasilu) je jasno razviden formalni pričetek postopka, zato trditev pripombodajalca ne drži.

b.) Ugotovitve ne odražajo dejanskega stanja. Skladno predpisani vsebini so v odloku, poglavje Opis prostorskih ureditev našteta zemljišča po parc. št., ki so predmet obravnave, hkrati pa so na ustreznih grafikah, ki so bile vse tudi javno razgrnjene, prikazane površine posameznih funkcionalnih celot, skupne površine po sklopih. Prav tako ne drži tudi trditev, da območje urejanja obsega le dva območja namesto štirih.

c.) Prostorski akt je bil v fazah priprave izdelan v več variantah, podrobno usklajevan na nivoju pripravljavca (MOK) in lastnikov osrednjega sklopa zemljišč namenjenih gradnji, usklajen je z usmeritvami izvedbenega prostorskega načrta mestne občine, ki je temeljna podloga za pripravo izvedbenega akta. Izdelovalec je izdelal več strokovnih podlag, prav tako tudi okoljsko poročilo, tako da trditev o variantnih rešitvah ne drži.

d.) Tudi ta trditev ne drži. Mapiran izvod vsebuje vse potrebne elemente, med drugim tudi vse tri (3) karte, ki jih neutemeljeno navaja pripombodajalec.

e.) Tudi ta trditev, iz nam neznanega razloga, je zavajajoča. Povezava s sosednjimi območji je obdelana v več členih odloka (npr. Vplivi in povezave s sosednjimi območji, Prometno priključevanje območja, opisi GJI, itd.), prav tako v strokovnih podlagah gospodarske javne infrastrukture, ki so povzete na grafičnih kartah razgrnjenega prostorskega akta, v okoljskem poročilu, hidrološko hidravljični študiji in še kje.

f.) Iz javno razgrnjenega kartografskega gradiva je jasno razvidno tudi območje, ki ga opredeljuje Odlok o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik (Prikaz stanja prostora) iz katerega je mogoče ugotoviti, da je s hierarhično nadrejenim prostorskim aktom (OPN) opredeljeno območje OPPN izven meja z odlokom razglašenega spominskega parka. Iz liste kart je moč tudi razbrati, da pa se precejšnji del obstoječega, pozidanega dela naselja (Grič) nahaja znotraj območja spominskega parka Udin boršt, kjer naj gradnja že ob nastanku naselja ne bi bila mogoča. Trditev pripombodajalca ne drži.

g.) Status ''občinskega urbanista'' jasno opredeljuje veljavna zakonodaja. Gre torej za osebo, ki v občini opravlja naloge občinskega urbanista in ne predstavlja zunanjega izdelovalca OPPN. Izdelovalec občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki ni občinski urbanist, pa je bil izbran na podlagi postopka javnega naročanja, ki ga je izvedel pripravljavec, MOK.

h.) Določbe 32. člena odloka so klasičen sestavni del odlokov kot jih določa zakonodaja in omogočajo gradnjo tudi v primerih ko je zaradi specifičnih, kasneje ugotovljenih stanj potrebno načrtovane prostorske rešitve minimalno prilagajati novonastalim okoliščinam. Seveda je potrebno takšna odstopanja ustrezno strokovno utemeljiti.

i.) Poleg temeljnega prostorskega akta, OPPN-ja, so izdelane tudi številne strokovne podlage, ki omogočajo sočasno pripravo programa opremljanja stavbnih zemljišč. Program opremljanja bo predstavljen in obravnavan na eni nadaljnjih sej mestnega sveta.

j.) Načrtovana prostorska rešitev stanovanjskega objekta je bila umeščena v prostor kot opcijska možnost za odkup lastniku najbližjega sosednjega zemljišča, ker za to ni izkazanega interesa se načrtovan objekt v nadaljnjem postopku črta. Pripombe SE UPOŠTEVA.

k.) Že sedanja prostorska ureditev naselja onemogoča dostop vsem zalednim prebivalcem stavb osrednjega dela obstoječega naselja, saj so prvotno načrtovane prehode stanovalci zadnje stavbne linije ob obstoječem gozdnem robu večinoma odkupili. Prostorske rešitve sicer predvidevajo vzpostavitev teh prvotnih povezav, a so jih prebivalci naselja v predhodnem postopku usklajevanja zavrnili. Javno razgrnjen dokument sicer predvideva več zelenih prečnih koridorjev, kjer so od zelenih parkovnih rešitev na vzhodnem robu načrtovane poselitve načrtovani prehodi do glavne zbirne prometnice na zahodu in dalje v gozd.

l.) Prostorski akt sledi usmeritvam hierarhično nadrejenega akta izvedbenega prostorskega načrta OPN, ki med drugim v območje, pretežno na zahodnem delu, umešča stanovanjske vile. Te so povprečno oddaljene od obstoječih stavb 60 m in več, tako, da naj negativnega vpliva na obstoječo gradnjo ne bi bilo.

m.) Število prebivalcev kot jih navaja pripombodajalec je pretirano, prometne rešitve pa omogočajo glavnini prebivalcev načrtovanih stavb dovoz in odvoz preko nove zbirne prometnice na zahodu, stran od naselja, od tod pa preko novega krožnega krožišča na dovozno prometnico, vpadnico iz avtoceste. Tako ob zbirni cesti kot ob krožišču so načrtovane kolesarske steze.

n.) Na posebni karti razgrnjenega dokumenta so prikazani odmiki od območja spominskega parka Udin boršt, ki je z odlokom razglašen za ZGODOVINSKI in KULTURNI spomenik. Prostorske rešitve znotraj OPPN ne vplivajo na spomenik, ob tem je pripomniti, da pa del obstoječih stanovanjskih objektov naselja Grič posega v območje spomenika. Tu očitno nasprotovanj prostorskim posegom ni.

o.) Zahteva je vsebinsko nerazumljiva, pravno formalno pa neizvedljiva. Pobudnik ob hkratnemu nasprotovanju pretirani obremenitvi (torej tudi hrup, plini, itd.) želi, da se prometnica bolj približa naselju (!) s čimer pa naselje v pozitivnem smislu ne pridobi ničesar. Lokacija notranje zbirne ceste sledi odločitvam OPN v katerem pa zahodno od nje ni predvidena nikakršna širitev stavbnih zemljišč.

p.) Realizacija načrtovanega zahodnega zaključka obstoječega naselja bo s svojo urejeno urbanistično zasnovo, ki se na zahodu zaključuje s prometnico, ob njej pa pešpotmi, zelenicami in kolesarskimi stezami, skupaj z načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo prej pripomogla k kvaliteti širšega bivalnega okolja kot pa k padcu vrednosti nepremičnin. S tem dokumentom se načrtuje le prostorske rešitve na že dalj časa obstoječih stavbnih zemljiščih mesta in ne posega na kakršnakoli varovana gozdna zemljišča Udin boršt, katerega osrednji, spominsko zavarovani del (zgodovinsko in kulturno) je v večinskem delu več sto metrov zahodneje od meje stavbnih zemljišč.

q.) Povprečna oddaljenost glavnine območja, ki je razglašeno za zgodovinski in kulturni spomenik Spominskega parka Udin boršt in poteka nekako dokaj vzporedno s potekom prometnice (nove ceste na zahodnem naselju) je okvirno več kot pol kilometra. Južneje in severneje, v svojih skrajnih točkah, a izven območja OPPN, kot je določen z OPN MOK, je razdalja do robov spominskega parka tudi manjša.