a.) Vsaka lokalna skupnost tako tudi Mestna občina Kranj, svoje prostorske namere in dolgoročne vizije določa skozi veljavne prostorske dokumente. Razvoj vodilnega naselja v mestni občini in tudi širše, torej Kranja, opredeljuje v urbanističnem načrtu mesta, katerega sestavni del je tudi območje, ki je predmet tokratne obdelave, v strateškem ter izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine. V nobenem od veljavnih dokumentov, ki opredeljujejo tudi zunanje meje razvoja mesta ni določenih širitev proti mejam spominske parka Udin boršt.
b.) Zasnova območja, ki je predmet OPPN je povzeta po zgoraj omenjenih prostorskih aktih, konkretno po izhodiščih in usmeritvah izvedbenega prostorskega načrta, upoštevanjem med drugim tudi pogoje hidrološko hidravlične študije, ki priporoča manjše prilagoditve v smislu zmanjšana obsega v severnem delu območja. Tako stanovanjske vile ob glavni zbirni cesti kot poslovno trgovski fokus ob mestni vpadnici iz avtoceste na katero se navezuje glavna notranja zbirna cesta območja slede usmeritvam izvedbenega prostorskega načrta, sprejetega v letu 2014.
c.) Glavna notranja zbirna cesta poteka po že dalj časa opredeljeni trasi, ki je bila v planskih aktih načrtovana že pred desetletji, povzeta v strateških oz. izvedbenih prostorskih načrtih, ki so kot hierarhično nadrejeni prostorski akti v veljavi. Potek zbirne ceste zato ne predstavlja nikakršnega zametka možne širitve mesta na zahod, v smeri proti avtocesti.
d.) Prostorska rešitev OPPN-ja se umešča v prostor več kot desetletje, z veljavnimi prostorskimi akti določeno stavbno območje mesta, ki ves ta čas predstavlja stavbna zemljišča, namenjena stanovanjski gradnji, fokusu centralnih dejavnosti na jugu ob vstopu v mesto z zahoda in zbirni prometnici na skrajnem zahodnem delu stavbnih zemljišč. Stavbna zemljišča se zato ne širijo. Zahteva po vsaj 70% zelenih površin je dokaj nerealna in se zato ne upošteva.
e.) Programsko območje je zasnovano tako, da je del površin, ki jih obravnava OPPN namenjen tudi širši skupnosti in zadovoljitvi potreb lokalne skupnosti. Zato se ob vstopu v območje z juga določa večnamenska stavba prepleta centralnih dejavnosti (trgovine, servisno uslužnostne dejavnosti, preverja se možnosti za interes oz. umestitev poštne dejavnosti, ipd.,) in stanovanj, opredeljuje se območje športnorekreativnih površin v težišču območja, z dobro dostopnostjo iz glavne ceste, peš in s kolesom, načrtuje se gradnja stanovanjskih stez, ohranja pa se tudi gozdne površine med načrtovanim delom poselitve in obstoječim naseljem.
f.) OPPN obravnava poleg urbanistnično – arhitektonskega dela ter ostalih, za realizacijo dokumenta potrebnih segmentov, tudi opremljanje območja obravnave z gospodarsko javno infrastrukturo. Povzema zasnove in idejne rešitve iz v tam namen izdelanih strokovnih podlag. Podobno se je verjetno, oz. bi se moralo načrtovati tudi obstoječe naselje v fazi priprave prostorske dokumentacija (tedanja zakonodaja je za taksne kompleksne posege predpisovala izvedbene prostorske akte, ki so imeli posebej določen tehnični del). Ker se v funkcioniranju obstoječega naselja kljub navedenemu zazna vrsta pomanjkljivosti (neustrezno rešeno prometno omrežje obstoječe gradnje, v nekaterih segmentih popolnoma zanemarjene ureditve nujnih lastniških razmerij, ki bi sploh omogočale zagotavljanje dostopnosti do desetletja realiziranih bivalnih objektov, graditev stavb znotraj spominskega parka Udin boršt, slabo rešeno opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo, ipd.) je ne samo smiselno, ampak nujno pričeti s strukturnim etapnim razreševanjem večdesetletne problematike. To seveda ni predmet tega OPPN, vrsto problemov bo razrešila tudi realizacija projekta GORKI, ki se pričenja, ostala odprta vprašanja pa so predmet nadaljnjega dialoga zainteresiranih in lokalne skupnosti.
g.) Območje bo opremljeno tudi z ekološkimi otoki, na zato predvidenih lokacijah.
h.) Urbanistična pogodba kot taka ne obstaja več. Nova prostorska zakonodaja pa ponuja določene rešitve glede ureditve medsebojnih razmerij med občino in investitorjem. Nova zakonodaja omogoča, da lahko v primeru, da se OPPN pripravlja na pobudo investitorja, občina z investitorjem sklene pogodbo o medsebojnih obveznostih, zlasti glede finančnih in rokovnih vidikov. V primeru, da pride do možnosti takšne rešitve, bo MOK ustrezno odreagirala.
Občina je poleg zagotovitve površin za vrtec v OPPN Mlaka Zahod v predlogu predvidela tudi skupne javne površine namenjene prostočasnim dejavnostim kot so šport, rekreacija na prostem in druženje.
Območje Mlaške ceste je predmet projekta GORKI 2, 2. faza, ki zajema gradnjo: fekalno kanalizacijskega omrežja v dolžini 4.335 m, meteorno kanalizacijskega omrežja v skupni dolžini 3.580 m, vodovodnih kanalov v dolžini 4.267 m in javne razsvetljave v dolžini 3.630 m. Na tem območju je tako investicijam v letih 2019 in 2020 skupaj namenjenih 4.505.870,00 EUR.
Za dozidavo vrtca ob OŠ na Kokrici je v letu 2019 predvidenih 217.000 EUR in 80.000 EUR v letu 2020.
Za širitev Mlaške ceste trenutno ni predvidenih sredstev v proračunu. Poleg tega morajo biti za širitev ceste zagotovljena zemljišča in odkupi za potrebe rekonstrukcije ceste.
Sanacija deponije Tenetiše je zaključena. V letu 2016 je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo okoljevarstveno dovoljenje za zaprto odlagališče. Upravljavec Komunala Kranj mora v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem najmanj 30 let vzdrževati in varovati odlagališče, izvajati redne preglede stanja telesa, opravljati monitoringe podzemnih in površinskih voda, itd.. V ta namen je med lastniki odlagališča (6 občin) in Komunalo Kranj sklenjena pogodba za obdobje tridesetih (30) let. Mestna občina Kranj ima v proračunu vsako leto rezerviranih 145.000 EUR v ta namen in s tem izpolnjuje vse zakonske zahteve glede sanacije deponije Tenetiše.
Ločeno od odlagališča se na tem območju nahaja še zbirni center odpadkov za občane Mestne občine Kranj.
Občinska cesta, ki vodi do zbirnega centra je ustrezna in urejena saj mora zagotavljati dovoz težjim vozilom Komunale Kranj do zbirnega centra.
Predlog, da investitor opravi »full disclousure« je stvar investitorja. Na to občina nima vpliva. Za gradnjo infrastrukture in gradnjo objektov bo moral investitor pridobiti gradbeno dovoljenje.
Stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja določa upravni organ, ki izda gradbeno dovoljenje, skladno z zakonodajo.
Za območje urejanja je potrebno izdelati program opremljanja zemljišč, ki je osnova za pripravo Odloka o programu opremljanja za to območje. V odloku se definira, kakšni so stroški izgradnje infrastrukture in kakšne obveznosti ima investitor do občine in obratno.
V zadnjih desetletjih se je z zakonodajo žal opustilo nekdanjo zasnovo opremljanja območij, kjer se je poleg stroškov komunalnega opremljanja vključevalo tudi stroške zagotavljanja ustreznega nivoja družbene infrastrukture, kot so šole, vrtci, igrišča in podobno. Pravne podlage, da bi lahko občina od investitorja zahtevala gradnjo dodatne družbene infrastrukture, občina nima.
i.) Legitimno pobudo pripombodajalcev je seveda na predhodno strokovno preverjenih argumentih tako naravnovarstvene kot kulturnovarstvene stroke, smiselno vključiti kot eno izmed nalog zgoraj omenjenih strok, ki bi pripravile ustrezne strokovne podlage za obravnavo skladno ustaljenim postopkom priprave sprememb in dopolnitev tovrstnih aktov.
j.) Država je z vzpostavitvijo sistema z zakonom predpisanih institucij opredelila organizacije oz. investitorje, ki so temelj varstva narave in kulturne dediščine in skrbe, da so posegi v prostor usklajeni s predpisi s področja njihovega varovanja. S tem je zagotovila strokovno in kulturno obravnavo.
Stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja skladno z določbami Gradbenega zakona določa organ, ki izdaja gradbena dovoljenja.
Pripombodajalec zahteva, da se mu na sedež društva pošlje študija presoje vplivov na okolje, ki je bila uporabljena v tem postopku.
V postopku priprave in sprememb OPPN je bilo izdelano Okoljsko poročilo in nato še novelacija Okoljskega poročila v letu 2018, ki je na vpogled pri pripravljavcu dokumenta, na občini. Okoljsko poročilo je bilo v času javne razgrnitve objavljeno na spletni strani občine in na vpogled na sedežu občine.
Okoljsko poročilo bo pripombodajalcu posredovano v fizični obliki po pošti ali v elektronski obliki na elektronski naslov.
| 