Mestna občina kranj stališČa do pripomb in predlogov

Gostota predvidene pozidave je glede na kraj Mlaka velika. Naselje se bo po predvideni novi gradnji povečalo za okoli 50 %. Glede na to dejstvo jih zanima, ali je v urbanističnih načrtih oziroma pravilnikih MOK podlaga, ki omogoča tako veliko širitev naselja v tako kratkem času. Področje predstavlja podeželski del in torej ni mestnega tipa.

Po končni gradnji se bo število prebivalcev zvišalo za okoli 1000 populacijskih enot. Trenutno v naselju Mlaka živi okoli 1.500 prebivalcev, v območju celotne KS Kokrica pa okoli 4.000 prebivalcev. Ugotavljajo, da je trenutna podporna infrastruktura neustrezna že za obstoječe število prebivalcev.

Povezovalne ceste med naseljem Mlaka in Kokrica so neustrezne. Edina cesta, ki varnostno ustreza standardom je Cesta na Brdo in sicer od krožišča do OŠ Kokrica. Pokopališka cesta ki povezuje osrednji del Mlake s Kokrico je neustrezna. Povezovalna cesta Mlaka – Bobovek je prav tako v zelo slabem stanju – je občutno preozka, most čez reko Kokrščico je lesen in glede na gostoto prometa dolgo ne bo več služil namenu. Cesta nima pločnikov, luči, kolesarske steze, prav tako je parkirišče od pokopališču občutno premajhno. Glavna regionalna cesta, ki se preko krožišča navezuje na Bleiweisovo cesto prav tako nima pločnikov, luči in kolesarske steze. Tudi celotna Cesta na Brdo, ki se nadaljuje na Bleiweisovo cesto in služi povezavi Kokrici s Kranjem nima urejene kolesarske steze. Kako bo MOK zaradi predvidenega povečanja prebivalcev in posledično večje prometne obremenitve rešila omenjeno problematiko? Zlasti se bo povečala prometna obremenitev proti Kranju in sicer na križišče na Kidričevo, kjer so že zdaj veliki zastoji.

Večji del naselja Mlaka nima urejene kanalizacijske infrastrukture, saj imajo številne hiše »greznice«. Ali bo MOK zagotovila aktivnosti ki bodo komunalno infrastrukturno posodobila? To zahteva tudi zakonodaja. Projekt GORKI ki je potekal v preteklih letih je posodobil le nekatere dele KS Kokrica. Del KS Kokrica oziroma celotno naselje Mlaka je izvzel. Zanima jih, kam je predviden vklop kanalizacijskega omrežja za načrtovano novo naselje. Ali se bo v sklopu gradnje posodobil tudi omenjeni sistem naselja Mlaka?

Naselje Mlaka v večjem delu nima razsvetljenih cest. Prav tako so nekateri odseki cest v zelo slabem stanju. Ali bo MOK mrežo posodobila in tako zagotovila tu živečim krajanom ustrezen življenjski standard? Osrednja cesta v naselju Mlaka – Mlaška cesta – nima pločnika. V preteklih letih je MOK zagotovila delno razsvetljavo. Osrednji del ceste, ki povezuje južni in severni del naselja je v celoti nerazsvetljen. Ugotavljamo, da cesta predstavlja veliko varnostno tveganje za krajane. Ali je MOK ob predvideni investiciji umestila posodobitev ceste? Ob poteku gradnje novega naselja ocenjujejo da se bo obremenitev ceste občutno povečala.

Predlagajo, da se za to področje ponovno obravnava prostorski načrt in izvzame gradnjo višje od dveh nadstropij, umakne trgovski del in namesto tega doda zelene površine z igrali za otroke.

a.) Izdelana je prometna študija, okoljsko poročilo ter idejna zasnova gospodarske javne infrastrukture, prav tako je bila izdelana hidrološko hidravlična študija, ki zajema tudi vprašanje poplavne ogroženosti ter potrebne ukrepe za racionalno eliminacijo teh. Vse študije so bile podloga za pripravo tokratnega OPPN.

b.) Načrtovane prostorske rešitve so skladne z že dalj časa veljavnimi usmeritvami izvedbenega prostorskega načrta mestne občine, območje pa spada v strnjen kompleks stavbnih površin mesta, ki jih ureja urbanistični načrt mesta Kranj.

Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.

c.) Trenutna opremljenost naselja Mlaka, ki je rezultat organiziranje gradnje pred desetletji seveda ne zadošča za normalno funkcioniranje načrtovanih ureditev s tem OPPN, zato se načrtuje izgradnja nove gospodarske javne infrastrukture, ki bo deloma koristila tudi obstoječemu naselju (razbremenilne prometnice, vodno gospodarski ukrepi, …).

d.) O urejanju komunalne infrastrukture obstoječega naselja, kar ni predmet tega OPPN, je bilo s strani pripravljavca, mestne občine, povedano veliko na predstavitvenem/usklajevalnem sestanku s krajani dne 19.06.2018. Kanalizacijsko omrežje tega OPPN se organizirano usmerja večinoma izven območja urejanja.

Z nadaljevanjem projekta GORKI se bo uredila tudi problematika obstoječega naselja.

Vprašanja v zvezi z GJI obstoječega naselja, niso neposredno predmet tega OPPN in jih je potrebno razreševati v odnosu s pristojnimi službami mestne občine.

e.) Oblikovanje stavbnih kompleksov tega OPPN sledi usmeritvam IPN MOK, zato bistvene spremembe brez predhodno sprejetih sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega načrta MOK ne bodo možne.

Omenjena parcela meji na severni rob Oretnekovega bajerja ter neimenovanega potoka. Oretnekov bajer ter njegova okolica je predvidena za zelene parkovne površine med katere pa je zajet tudi velik del njune parcele s čimer se ne strinjata, saj s tem izgubita privatno zeleno površino ob stanovanjski hiši. To predstavlja tudi vdor v njuno zasebnost in motenja življenja njune družine. Zahtevata, da se omenjena parcela izvzame iz območja urejanja, ki je zajeta v omenjenem OPPN ter se ohrani stanje in namembnost parcele, kot je bila ob spremembi namembnosti v zazidljivo parcelo v letu 1985. Poleg tega sta v letu 2009 oddala pritožbo ob javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka OPPN Mlaka zahod, kjer sta enako zahtevala izločitev parcele iz območja urejanja. V poslani pritožbi sta zahtevala, da jih o nadaljnjih postopkih ter o rešitvi obvestite, vendar še do danes nista prejela obvestila, parcela pa se še vedno nahaja znotraj območja urejanja.

Kot že omenjeno parcela leži ob Oretnekovem bajerju ter ob neimenovanem potoku, ki je tudi poplavno območje ob večjih količinah padavinskih voda. Opozarjata na povečan in koncentriran odtok padavinskih voda iz območja poselitve, saj so vse meteorne vode speljane v omenjen potok, ki pa ni primerno vzdrževan za omogočanje pretočne prevodnosti ter tudi ni dimenzioniran za tako veliko količino padavinskih voda. Del potoka je zacevljen, na vtoku so rešetke ter večji pretok potoka zaradi tega ni možen, z dodatno poselitvijo območja pa se bo količina padavinskih voda samo povečala in s tem seveda tudi povečalo poplavljanje njune parcele in na njej postavljene stanovanjske hiše. Zanima ju, kako se je predvidevala rešitev tega problema, če se je rešitev sploh predvidevala in ali se je na terenu preverila dejanska situacija in velikost potoka? Zanima ju program rednih vzdrževalnih del neimenovanega potoka, ki naj bi se izvajal, vendar se vzdrževalna dela ne izvajajo, s tem se struga tudi zamulja in zarašča, rešetke so neočiščene ter s tem povečana možnost poplav.

Meja območja urejanja je določena z izvedbenim prostorskim načrtom mestne občine, ki je v veljavi od leta 2014 in je povzel mejo po že prej veljavnem prostorskem aktu. Meje brez sprememb in dopolnitev omenjenega IPN MOK žal ni moč spremeniti.