Mestna občina kranj stališČa do pripomb in predlogov

1. 
   Bloki ne sodijo v vas!, edini ki ima korist od postavitve večstanovanjskih stavb je investitor, za vse obstale pa take stavbe pomenijo trajno poslabšanje bivalnega okolja z vsemi posledicami.
   
2. 
   Že pri poskusu sprejetja OPPN za isto območje pred slabimi desetimi leti so bile dane pripombe, da v obstoječem naselju ni zgrajena infrastruktura, ni športnih objektov, pošte, banke,… še posebej kritična je podružnična šola in pripadajoči vrtec, kjer ni prostora niti za obstoječe potrebe. Zelo pomenljivo je, da v teh desetih letnih ni bilo narejenega nič. Aktivnosti so se začele hkrati s pripravo novega predloga OPPN. Tako naj bi se obnavljala kanalizacija in začele manjše aktivnosti na obnovi šole. Nova infrastruktura v obstoječem naselju mora biti zagotovljena pred sprejetjem novega OPPN.
   
3. 
   Smernice, ki so bile pridobljene kot podlaga za izdelavo načrta so stare 13 let in več. Pridobiti je potrebno nove smernice in jih upoštevati pri pripravi novega predloga. Pri pregledu smernic je očitno, da nekatera določila v predlogu načrta niso upoštevana. V predlogu načrta je potrebno dosledno upoštevati posodobljene strokovne smernice vseh zahtevanih ustanov.
   
4. 
   Dosledno je potrebno upoštevati vse odmike stavb od parcelnih mej, javnih poti in ostale infrastrukture. Pri osončenju pa je dodatno potrebno upoštevati razgibanost terena.
   
5. 
   V dokumentaciji je zahteva, da se gradijo objekti kateri razmerje stranic je 1:1,3 do 1:2. V predlogu so narisane individualne hiše 6,5 × 15 m, kar pomeni kršitev zahteve po razmerju stranic. Pri načrtovanju je potrebno striktno in dosledno upoštevati vse veljavne zahteve.
   
6. 
   Obstoječim stanovalcem je potrebno zagotoviti neoviran dostop do gozda preko območja, ki ga ureja predlog načrta.
   

Pri pripravi usmeritev za razvoj poselitve je bilo tako v strateškem in izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine kot tudi v trajnostni urbani strategiji (TUS) upoštevano temeljno načelo racionalne gradnje in temu primerna gostota poselitve s čimer se zagotavlja tudi optimalna raba gospodarske javne infrastrukture, kar posledično pomeni tudi nižjo ceno komunalnih storitev za uporabnike. Dejstvo je, tako ugotavlja tudi trajnostna urbana strategija, da po podatkih izdanih upravnih dovoljenj za gradnjo, Mestna občina Kranj zaostaja na področju gradnje za več kot polovico glede na slovensko povprečje.

Mestna občina Kranj je julija 2018 naročila izvedbo javnomnenjske raziskave, katere cilj je ugotoviti stanovanjsko problematiko za območje občine ter ponudbo in povpraševanje na stanovanjskem trgu. Izsledki raziskave so pokazali, da 55,8 odstotkov vprašanih meni, da v MO Kranj ni dovolj stanovanj na razpolago.

V raziskavi je bilo zajetih slaba polovica (48,8 %) anketiranih, ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer v prihodnosti ali pa dolgoročno razmišljajo o zamenjavi trenutnega bivališča, med njimi pa je 50 % takih, ki jih želi najeti ali pa kupiti stanovanje ter tudi 31,1 % takih, ki želijo kupiti ali pa graditi hišo.

Sodeč po izsledkih raziskave, je med vsemi, ki načrtujejo izboljšanje trenutnih bivalnih razmer, 81,1 % takih, ki v prihodne nameravajo bodisi kupiti ali najeti stanovanje oziroma kupiti ali graditi hišo, slednjemu deležu prebivalstva, pa bi v veliki meri zadostili pri reševanju stanovanjskih razmer z izvedbo predlaganega projekta Mlaka – Zahod, ki bi v celoti lahko pokril potrebe po načrtovanih stanovanjskih aktivnostih v prihodnosti.

Zanimiv je tudi podatek, da skoraj dve tretjini vseh (59,7 %), ki načrtujejo izboljšanje stanovanjskih razmer, namerava to storiti v roku treh let, v obdobju daljšem do 5 let pa to namerava storiti velika večina vprašanih (80,0 %). V kolikor bi zamenjali svoje trenutno bivališče za drugo nepremičnino v Kranju, jih največji delež, poleg Centra in Stražišča, želi bivati v krajevni skupnosti Kokrica. Odločilni vpliv o nakupu ali najemu bivalnega prostora ima, poleg cene nepremičnine, mirno okolje (41,9 %), dovolj prostora (31,0 %) in zelena okolica (29,8 %), katerim v večini zadosti lokacija OPPN Mlaka Zahod.

b.) Problematika nezadovoljive komunalne opremljenosti na področju naselij in zaselkov KS Kokrica je znana že dalj časa in ni v neposredni zvezi z dokumentom, ki je v pripravi. Rešitve GJI na območju, ki se ureja z OPPN ML 7/1 13 Mlaka pri Kranju v celoti zadovoljujejo potrebe območja, še več, kjer koli je to možno vključujejo tudi robne predele ostalega dela naselja (npr. promet, …). Tudi sicer je novo načrtovana infrastruktura definirana tako, da ne ovira funkcioniranja obstoječega dela naselja. Sicer pa se strinjamo, da je komunalno opremo naselja potrebno ustrezno posodobiti in nadgraditi, zato se ta načrtuje s projektom GORKI katerega realizacija naj bi se pričela v letošnjem ali naslednjem letu. Načrtovana infrastruktura na območju urejanja s tem OPPN mora biti, skladno določilom 31. člena odloka zgrajena sočasno oz. v kolikor je to glede na koncept urejanja tudi predhodno.

c.) Postopek priprave in sprejemanja prostorskega akta iz objektivnih razlogov traja že dalj časa. Skladno zakonodaji so bile v začetnih fazah priprave pridobljene vse predpisane smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora. Vsebinska skladnost bo preverjana skladno s predpisom tudi v fazi pridobivanja mnenj. Ob tem je treba poudariti, da so vsebinske rešitve tega dokumenta skladne z zahtevami določb nadrejenega dokumenta, IPN MOK, te pa so bile usklajene že v fazi postopka sprejemanja odloka o izvedbenem prostorskem načrtu že v letu 2013 oz. 2014 s še znatno širšim naborom pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki so na predložen akt izdali pozitivna mnenja.

d.) OPPN upošteva s predpisi, kot veljajo za pripravo OPPN, določene zahteve glede umeščanja stavb.

e.) Trditev pripombodajalca je netočna in zavajajoča. Del navedenega besedila se nanaša na gabarite stavb v funkcionalnih celotah od FCS1 do FCS6, del z drugačnimi gabariti, prilagojenimi značilnostim najbližjih obstoječih stavb, pa na arhitektonske pogoje in usmeritve vezane na prenove in nadomestne gradnje, kjer je izhajati iz zahtev vraščenosti v značilni, kvalitetni stavbni fond starega dela naselja.

f.) Obstoječim stanovalcem naselja se s prostorskimi rešitvami omogoča neoviran dostop do gozda preko območja, ki se ureja s tem OPPN (prečne povezave z navezavo na glavno zbirno cesto od tod pa v gozdne površine na zahodu; v kolikor stanovalci dostopnega dela naselja v preteklosti ne bi pokupili že prej načrtovanih prehodov do gozdnih površin in si s tem povečali lastna funkcionalna zemljišča, bi bilo teh povezav znatno več).

Kot neposredni mejaš želi, da predviden poseg ne bo v nobenem pogledu vplival na njegove pravice in pravne koristi ter da se ne bodo poslabšali bivalni pogoji.

Upoštevati je potrebno odmike novih gradenj od njegove parcele. Iz javne predstavitve se ne da razbrati kakšna je višina objektov. Želi, da se navedejo višine planiranih objektov v metrih. Iz razgrnjenih posegov ni razvidno kakšen je predviden minimalni odmik objekta A1, izražen v metrih, od njegovega zemljišča. Občinski odlok, IPN MOK za večstanovanjske objekte predpisuje, da morajo biti od parcelne meje oddaljeni najmanj za polovico svoje višine. Iz tekstualnega del odloka izhaja, da je za objekt A1 dovoljena višina K + P + 2 + M, to so 4 etaže nad zemljo, kar pomeni min. višina 12, če je streha ravna. Glede na navedeno pričakuje da bo odmik objekta A1 od parcelne meje z njegovim zemljiščem vsaj 6 m.

Ker se iz grafičnih prilog ne da oceniti ali je odmik večji ali manjši od navedenega in ker je ta podatek bistven z vidika ocene novogradnje na bivalne in ostale pogoje, zahteva da se v eni od grafik prikaže, v metrih izraženi odmiki predvidenih objektov od parcelnih mej zemljišč izven območja OPPN. Pri tem opozarja, da je potrebno pri postavitvi upoštevati vpliv predvidenih, predvsem 4 etažnih večstanovanjskih objektov, na obstoječe stanovanjske hiše in sicer predvsem z vidika zagotavljanja ustrezne osvetljenosti bivalnih prostorov oz. ohranjanja nespremenjenih bivalnih pogojev.

Pričakuje, da bo imel omogočen dostop do gozda. Želi, da je kvaliteta bivanja enaka, tudi po izgradnji novih objektov. Ali se mu lahko zagotovi nemoten dostop do gozda?

Glede na to, da se predvideva 300 novih enot, se bo povečal obseg in hrup prometa. Ali so narejene kakšne študije glede obremenitve?

V kolikor se pred leti ne bi dopustilo odkupiti zemljišča, ki so v neposredni bližini severneje dopuščala dostope do tedaj gozdnih, zdaj stavbnih zemljišč, bi bilo to še vedno mogoče. Z odkupi se je možnost neposrednega dostopa zmanjšala, možni pa so dostopi preko še ohranjenih povezav, ki jih krepimo in navezujemo na načrtovano notranje omrežje hodnikov za pešce z dostopom do gozda.

1. 
   07. 2018