Dr. Bogomir Novak Samovzgoja za usklajevanje življenja Kazalo 1-2 Uvod 2-7




Download 2 Mb.
bet19/95
Sana01.04.2017
Hajmi2 Mb.
#2654
1   ...   15   16   17   18   19   20   21   22   ...   95
5. Sklep

V tem poglavju16 smo presojali praktični pomen vrednot glede na vprašanja, kaj je ocenje valno razmišljanje, zakaj je pomembno in kako je učinkovito. Menim, da je treba pomen vrednot presojati z duhovnega vidika, če nočemo ostati parcialni. Vrednote smo analizirali zgodovinsko in avtobiografsko diahrono in sinhrono glede na današnjo zmedenost. Strukturno funkcionalno so vrednote bipolarne. Zaradi prikrivanja lastnih slabosti in senc nas zgolj pozitivni način mišljenja zlahka privede v slepo ulico. Z razvojnimi dilemami se pogosto premalo soočamo. Posledica je krhko sožitje, veliko število razvez, veliko razcepljenih in mejnih osebnosti. V množični psihologiji, ki jo pogojujejo avtokratizmi in totalitarizmi, se na vrednote zlahka pozabi (medvojni in povojni poboji). Premalo se zavedamo nosilnih vrednot ljubezni, miru, izpolnjenosti. Prav občutki pomanjkanja vodijo v nasilna prisvajanja. Oscilacije med enim in drugim ekstremom neoliberalnega individualizma in kolektivizma vodi le v polovični svet. Vsaka generacija posebej je v skušnjavi 'prekoračitve dovoljenih meja', vera v tehnični napredek, raja na zemlji in povratka v barbarstvo. Vojna proti terorizmu je prav tako barbarska kot vojna proti okupatorju. Kot da bi hotel biti zadnji in neoporečen človek sam brez narave in brez drugih obzorij.

V prihodnosti bodo zaradi potrebe po večji solidarnosti in miru pomembne skupne vrednote, ki služijo dolgoročnemu, stabilnemu razvoju skupnosti (gr. koinonia, lat. societas, nem. Gemeinschaft, ang. community). Za doseganje takšnega cilja ne zadostuje nobena partikularis- tična teorija vrednot. Predpostavljamo, da je univerzalna družboslovna interdisciplinarna teo rija vrednot v globalni družbi možna prav tako kot je možna univerzalna etika. Jas no pa je, da nobena teorija ne more biti dokončno veljavna, dokler obstajajo možnosti njene falsifikacije.

Niti um niti razum sam danes nista vrednota, ker je instrumentaliziran razum v nekulturnem boju proti naravi. Danes so prevladujoče vizualno, slikovno predstavljive oz. medijsko posre dovane vrednote. Toda to vodi v medijsko zasvojenost, tako da skrito in prikrito ni vredno. Zaposljivost (empoyability) je sinonim za dosegljivost vsega drugega. Zato ni nenavadno, da govori Wheen (2007) o prodajalcih megle. Med prodajanje megle sodi po Wheenu neumno sanjarjenje gurujev uspeha o uspehu vsakogar. Wheen nas skuša obvarovati vsaj od tiste najhujše, patološke naivnosti. Odgovor na enostransko dilemo, kaj je bolje, ostati v stanju nevednih vodljivih ovc ali zavzeti držo cinične distance (Sloterdijkov izraz) in nezaupanja ali vsaj zdrave skepse, je preveč enostaven, da bi zadostoval za trajnostno prihodnost. Razvijali smo pot do sožitja prek celovitega obvladovanja mehanizmov vrednotenja, ki je tudi podlaga celovitega obvladovanja kakovosti (CEOKA) življenja in proizvodnje.


Sloterdijk (2013) prikazuje Zemljo kot planet vadečih. Vsi ljudje, kmetje, delavci, vojaki, jogiji, govorniki, glasbeni virtuozi ali modeli so vadeča bitja, ki s svojimi vajami, urjenji proizvajajo sami sebe in se perfekcionirajo. Sloterdijk (2013) razvija novo antropologijo kot antropotehnolgijo. Njeno bistvo vidi v spoznavanju samooblikovanja vsega človeškega. Vse človekove dejavnosti imajo neizogiben povratni učinek tako na posameznika kot na družbo.
Ni dobrega prehoda iz ene na drugo stopnjo osebnega moralnega in zgodovinskega razvoja, dokler si ne odgovorimo še na dve ključni vprašanji, 1. kako se odučiti od starega in 2. kako sprejeti obveznosti do novega. Dokler teh odgovorov nimamo, gre za strukturno neobvlado vanjem sprememb. Nova je razčlenitev kompetenc, ni pa nova nestrpnost do nekompetentnih. Nismo mogli analizirati vseh današnjih ključnih vrednot. Ena izmed njih je tudi toleranca do drugače mislečih in do netolerantnih.
Praksa vzgoje za prihodnost bi morala vključevati razlikovanje med subjektivnim in objektiv no merljivim, linearnim časom. Kadar čas dojemamo samo subjektivno, smo v času, kadar pa ga skušamo načrtno sistematično obvladati, gremo skozi čas (v NLP jeziku through time). Obe strani imata svoje prednosti in slabosti. V kapitalističnem sistemu dojemamo čas linear no. Splošno sprejet je čas-vrednota, ki ima vrednost denarja, čeprav imajo poslovneži drugačen odnos do časa kot verniki, vodje drugačnega kot vodeni itn. Nerazvita ljudstva in plemena pa subjektivno.
Iskati bi bilo predvsem potrebno znanje za trajnostni razvoj. Že od F. Bacona dalje je znano, da je znanje moč. Vrline kot veščine etičnega ravnanja so bile v antiki bolj spoštovane kot so danes kompetence brez etične komponente. Znanstveno-tehnična revolucija terja stalno širjenje novih vrst znanj. Gre za razvoj inovativnega znanja in ohranjanje reproduktivnega znanja v našem spominu in v bazah podatkov. Očitno ga kurikularne prenove ne morejo dohajati. Površinsko znanje kot komercialno blago hitro zastareva, modrost pa ostaja. Za trajnostni razvoj je tedaj ključno vprašanje, kako v rastoči kompleksnosti povezo vati oboje, človekovo konstantnost oz. tradicionalnost in spremenljivost oz. variabilnost, ker sicer ni mogoče povezovati različnih kompetenc s smislom življenja posameznika in skupnosti.
Življenje je treba razumeti kot polet, elan, gibanje, romanje, poslanstvo. Kakor življenje razu memo, tako v njem delujemo. Bergson je bil kritik determinizma, pozitivizma in materia lizma. Eden temeljnih konceptov njegove misli pa je, intuicija življenjskega poleta (élan vital), ki ločuje človeka, ki le »fabricira«, od tistega, ki ustvarja gibanje in zato traja. Videti je, da danes manjka tega intuitivnega trajanja ker človek pretežno fabricira tehnične naprave.
Tri najtežje stvari v življenju so: 1. ljubiti sovražnike (kakor svoje slabosti in temne strani), 2. sprejemanje izključenih in revnih, 3. priznavanje lastne zmote po izpraševanju vesti. Boj za priznanje (nem. Anerkennung) svojega dela potemtakem ni tako težak kot sprejemanje drugač nosti. Menim, da samovzgoja, ki ne vključuje duhovnih vrednot, na prva tri vprašanja ne odgo varja. Takšno vzgojo pa tematiziramo v e-knjigi Prolegomena za novo fenomenologijo duha. Prvo zadeva samozaslepljevanje glede samozadostnosti. Sovražniki nas 'silijo', da se učimo nove strategije odnosov. Posledično gradimo mostove dostopov za reveže. Priznavanje zmote in krivde nas usmerja k odgovornemu ravnanju.


Download 2 Mb.
1   ...   15   16   17   18   19   20   21   22   ...   95




Download 2 Mb.

Bosh sahifa
Aloqalar

    Bosh sahifa



Dr. Bogomir Novak Samovzgoja za usklajevanje življenja Kazalo 1-2 Uvod 2-7

Download 2 Mb.