| Melchidezek (2005) uči meditacije ' sožitja s sveto trojico' v svetem prostoru srca. Pri tem raz likuje ženski intuitivni in moški racionalni vstop. Opozori, da se pogosto naše želje ne uresni čujejo, ker ne vizualiziramo veselja za stanje, ki ga bomo doživeli po izpolnitvi. To pomeni, da se učimo zahvaljevanja za vnaprej, ne le za dosedanje darove. Vsak ima pri tem svoje izkušnje.
Le globoka hvaležnost je radost in brezpogojna ljubezen. Je razumevanje, da nas ima nekdo rad, da nam iz obilja svojega duha podarja nekaj, kar potrebujemo, da smo počaščeni, ker nas vidi in nam pomaga. Zahvala izraža hvaležnost do Darovalca, ki je bil do nas zelo velikodušen in nam hkrati omogočil in, kar je še pomembneje, da nas sam dar spremeni. Marsikdo se sprašuje: "Komu se zahvaliti in čemu? Ko ugotovi, kako se spremeni zaradi tistega, kar mu je bilo podarjeno, se tako ne sprašuje več. Psihosinteza nam pomaga razumeti povezanost troedinih osebnih vrednot kot so hvaležnost, velikodušnost in radodarnost, ki so troedine osebne vrednote.
Vzgojni moment, ki naj bi bil del vsake predstave za otroke, se ne nanaša na pravila bontona itd., ampak na spoznanje, kaj je lepota. Različne vrste umetnosti vzgajajo čut za ustvarjalnost. Pomembno je, da otroke navdihneš s tem, kar je v predstavi, da jim spodbudi željo, da bi tudi sami kaj podobnega ustvarili.
Poustvarjanja je v filmski, literarni, slikarski umetnosti veliko. Umetnost da predvsem lepoto. Včasih pozabimo, da umetnost ni samo prostor učenja, ampak je lahko samo prijetno preživet prosti čas s starši in vrstniki. Nikogar ne moreš prisiliti v izobraževanje, lahko ga le povabiš. Vse, kar nam pomaga, kar jih povabi, opogumi in navdihne, da izkusijo nekaj novega in drugačnega, je dobro za možgane.
Otrokom in mladini je treba ponuditi (gledališke) predstave, ki so nekoliko bolj zahtevne, kot jih zmorejo razumeti. Te so idealne zato, da vsebine, ki jim otroci psihološko še niso kos, pred stavi tako, da vzbudi določeno čustvo. Takšna je npr. predstava Borisa A. Novaka Mala luna, ki je za otroke nad 3 leta, gledajo jo pa tudi tisti do treh let starosti. Njeno sporočilo, da je spremenljiva Luna lahko srečna, ker je vsak mesec ponovno mlada, je za slednje pretežko. Poleg tega gledalci potrebujejo neki ritual – obred po pravilih, da se umirijo in začnejo sprejemati sporočila.
Knjiga Enoumje neoliberalizma z ustreznimi razlagami in primeri bralcu korak za korakom nazorno predstavi in obrazloži fenomen enoumja oz. enake miselnosti, ki je sestavni del človekove osebne in družbene biti. Čeprav je enoumje izjemno vpliven in pogost družbeni fenomen, ki je v primeru enoumne zagledanosti v neoliberalni model privedel celo do sedanje svetovne krize in gospodarskega zloma, je zavedanje o njegovem delovanju zapostavljeno.
Stanovič (2013) ugotavlja, da ni večne ene in enotne resnice, ampak gre za množico pogledov, ki temeljijo na različnih izhodiščih. Stanovič najprej razlaga miselno in fizično naravo člove ka, družbe in sveta skozi najnovejša fizikalna, biološka in sistemska dognanja. Načeli sodelo vanja in tekmovanja sta osnovni psihosocialni potrebi človeka. Zato Stanovič tudi pojasnjuje pomen in razvoj vrednot skozi zgodovino, izvor morale in etike ter tudi oblikovanje pravnih pravil. Notranjo, psihološko stran tvori čustveni in miselni svet, ki je zelo podvržen psihološ kim vplivom in manipulacijam. Nazorno predstavi, kako snovalci social nega inženiringa uspevajo vzpostavljati enako miselnost oz. enoumje, ki potem deluje v korist gospodarjev družbe.
V Španiji so ure čakanja na branje iz Cervantesovega romana Don Kihot. Navdušenje nad vitezom žalostne postave, ki se v pehanju za svojimi ideali pogosto znajde v absurdnih situacijah, torej še dandanes ne pojenja. Vsakdo ve, da fraza »boj z mlini na veter« predstav lja že vnaprej na neuspeh obsojeno prizadevanje, medtem ko so dokihotski običajno ljudje, ki žive iz svojih utopij. E vedno je vprašanje, ali se je treba boriti z mlini na veter in ostajati luzer, ali pa lahko že po Otingerjevi molitvi razlikujemo to, kar se da spremeniti (navzven in navznoter) od tega, kar je treba samo sprejeti.
|
