Literatura
Andrews, T. (2002). Priročnik za zdravilce : vodič za začetnike v vibracijskih terapijah. Ljubljana, Ara.
- Atkinson, W. (2008). Vibracije misli : zakon privlačnosti v svetu misli. Priročnik. Ljubljana, Atelje, galerija, knjigarna Julia Doria.
- Avsec, A. (2007). Pet velikih faktorjev osebnosti. V: Avsec, A. (ured.) Psihodiagnostika osebnosti. Ljubljana, FF, str. 121-152.
- Avsec, A., Takšić, V., Mohorič, T., Faria, L. M., Raty, H., Molander, B., Extremera, N., Toyota, H., Rashid, T. (2008). Cross-cultural comparison on ESCQ. TI=Abstracts.- Str. 354.
- Baroody, Th., A. (2010). Sindrom hiatusne hernije: mati vseh bolezni. Priročnik za samozdravljenje. Maribor, SITIS.
- Bloom, W., Hall, J., Peters, D. (2012). Um, telo, duh : ilustrirana enciklopedija : [vodnik
zdravilnih metod, ezoteričnega znanja in duhovnih tradicij]. Ljubljana, MK.
- Bohinc, M. (1987). Zdravstvena vzgoja v vzgojnovarstveni organizaciji. Zdravstveni Obzor nik, 1987; Št..21: str. 123-128.
- Bormans, L. (ured., 2012). Sreča : velika knjiga o sreči : znanje in modrost strokovnjakov za srečo z vsega sveta. Ljubljana, Mladinska knjiga.
- Castro, Miranda: The Complete Homeopathy Handbook
- Cummings, Steven in Ullman Dana: Everybody's Guide to Homeopathic Medicine
- Davis, M., Robbins, E., McKay, M. (2012). Delovni zvezek za sproščanje in zmanjševanje stresa. 6. Izdaja. Maribor, Univerza, Ljubljana, Izobraževalno raziskovalni inštitut.
- Eden, D., Feinstein, D. (2012). Energijska medicina, uravnovešanje telesnih energij za optimalno zdravje, radost in vitalnost. Ljubljana, Gnostica.
- Erzar, T. (2007). Duševne motnje : psihopatologija v zakonski in družinski terapiji. Ljubljana, Družina.
- Foucault, M. (2009) Rojstvo klinike. Ljubljana, Študentska založba.
- Fromm, E. (1970). Zdrava družba. Ljubljana, Državna založba Slovenije.
- Gajski, L. (2009). Lijekovi ili priča o obmani : zašto raste potrošnja lijekova i kako je zaustaviti. Zagreb, Pergamena.
- Gajski, L. (2010). Lidija Gajski, zdravnica in avtorica knjige Zdravila ali zgodba o prevari / [pogovarjala se je] Urša Marn. Mladina, št. 6 (12. Feb. 2010), str. 34-39.
- Gordon, D. (et al., 2011). Ostanimo zdravi. 12 korakov do popolne preventive. Preizkušeni nasveti za preprečevanje pogostih bolezni. Ljubljana, MK.
- Grobelnik, M. (2006). Političnost farmacije. Trendi medikalizacije življenja. Diplomsko delo. Ljubljana, FDV.
Hahnemann, Samuel: The Organon of Medicine.
- Holford, P. (2009). 100% zdravi. Najnovejša odkritja o vzrokih bolezni. Ljubljana, MK.
- Ihan, (2011). Hvalnica rešnjemu telesu. Ljubljana, MK.
- Jamnik, A. (2012). Sodobni iskalec med vagabundom in romarjem. Pogledi na slovensko samostojnost, liberalizem, vero in etiko. Ljubljana, Družina.
- Kesič, D. (2007). Izzivi globalizacije v svetovni farmacevtski industriji. Management št. 2 (poletje 2007), str. 151-166.
- Kierkegaard, S. (1987). Bolezen za smrt. Celje, MD.
- Knez, M. (2010). Od pekla do nebes je samo en korak. Spoznanja duhovnega zdravitelja. Celje, Samozaložba.
- Koehler Gerhard: The Handbook of Homeopathy - It's Principle And Practice
- Košir, A. (2012). Se bolniki zavedajo svojih pravic? V: ABC zdravja. Julij/avgust 2012, str. 8-10.
- Krishnamurti, J. (2011). Nujnost spremembe. Ljubljana, Filargo Publishing.
- Lilian H. Hill, L., H. (Ed., 2011). Adult Education for Health and Wellness. San Francisco, Jossey-Bass.
- Miller, A. (2005). Upor telesa : telo terja resnico. Ljubljana, Tangram.
- Mohorič, K. (2009). Ko zdravo postane nezdravo. Ali ste obsedeni z zdravo prehrano? ABC zdravja. Januar 2009, str. 36-39.
- Pearl, E. (2010). Ponovna povezava. Ljubljana, Karantanija.
Petrovec, Drago (2015). Nasilje pod masko. Ljubljana, Sanje.
- Pierret, J. (1995). The Social Meanings of Health. V: M. Auge, C. Herzlich (Ed.) 1995. The Meaning of Illness. Luxemburg: Harwood academic pbl.
Perlmutter, David (2015). Požgani možgani. Ljubljana, Umco.
- Radej, Bojan, Golobič, Mojca, Macur, Mirna, Dragoš, Srečo (2011). Vrednotenje politik – Obzorja nove miselnosti. Ljubljana, Založba Vega.
- Regehr, H., C. (2010). Terapija za vse bolezni : z mnogimi primeri diabetesa, visokega krvnega pritiska, napadov božjasti, sindroma kronične utrujenosti, migrene, Alzheimerjeve bolezni, Parkinsonove bolezni, multiple skleroze in drugih bolezni, ki dokazujejo, da je vse bolezni enostavno odkriti in pozdraviti. Ljubljana, Trifilon plus.
- Ratswohl, A. (Ed., 2012). Wohlfühl-Kompass = Kompas dobrega počutja. Weinitzen, Weinitzendruck.
- Rozman, S. (1998). Peklenska gugalnica. Ljubljana, MK.
- Starc, R. (2011). Zdravljenje z bioenergijo? Ljubljana, Sirius.
-Starc, R. (2012). Zdravljenje z bioenergijo po metodi Zdenka Domančića. Ljubljana, Sirius.
- Stergar E., Urdih Lazar T. (2005). Pripravljenost delodajalcev na izvajanje programov promocije zdravja in njihov odnos do zdravja. Sanitas et labor 2005; 4(1), str. 135-167.
- Škoberne P. (2008). Telesna inteligenca. Ljubljana, Eliksir.
- Toš, N. (2000). Slovensko javno mnenje 1999/2 [Elektronski vir] : stališča o zdravju in zdravstvu III in mednarodna raziskava o kakovosti življenja = Slovene public opinion survey 1999/2 : attitudes toward health and health service III and international level of living survey. Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, Arhiv družboslovnih podatkov.
- Toš, N., Malnar B. (ured., 2002). Družbeni vidiki zdravja. Sociološka raziskovanja odnosa do zdravja in zdravstva. Ljubljana, FDV.
- Treben, M. (2002). Zdravje iz božje lekarne. Celje, MD.
- Trstenjak, A. (1989). Biti človek. Ljubljana, CZ.
- Ulčar, B. (2009). Primerjava konceptov telesa, bolezni, zdravja ter zdravljenja v konvencionalni medicini in ajurvedi. Diplomska naloga. Ljubljana, FDV.
- Ule, M. (2003). Nova razmerja v pojmovanju zdravja in bolezni v sodobnem svetu. Prispevek za konferenci. Zbornik predavanj in posterjev 4. Kongresa zdravstvene nege »Globalizacija in zdravstvena nega«. Portorož, 1.-3. Oktober 2003. Str. 17-18.
- Ule, M. (2012). Družbeni vidiki zdravja in medicine. Socialno delo = Social work. Let. 51, št. 1/3 (2012), str. 5-14.
- Ullman Dana: Homeopathic Medicine for the 21st Century.
- Weber, M. (2012). Človek v ravnovesju : nova razmišljanja o zdravju – s srcem, z logiko in
intuicijo. Celje, Mavrica.
- Verma, V. (2012). Ajurveda : način življenja. Brežice, Primus.
- Vithoulkas George: Homeopathy: Medicine of the New Man.
- World Health Organization, Regional Office for Europe, World Health Organization, European Committee for Health Promotion Development (1996). Vlaganje v zdravje v Sloveniji: poročilo skupine Svetovne zdravstvene organizacije – Regionalnega urada za Evropo in Evropskega komiteja za razvoj promocije zdravja. Ljubljana, Državni zbor Republike Slovenije.
- Zohar, D. (2000). Duhovni kapital. Ljubljana, DZS.
- Zupančič, B. M. (2009). Prva od suhih krav. 1. Izd. Ljubljana, Cankarjeva založba.
Internetni viri
- Dolinar, A. (2013). Zgodba o uničevanju imunskega sistema. Skupaj za zdravje človeka in narave. Strategija obrambe. www.zazdravje.net, marec 2013, str. 4-8.
http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:otzX_90fpb0J:www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-najpomembnejsa-vrednota-j (12. 9. 2012)
-http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:wdb6Rb1JeJYJ:www.zzv-lj.si/promocija-zdravja-in-zdravstvena-statistika/zdravstvena-vzgoja+zdravstvena+ vzgoja& cd=4&hl=sl&ct=clnk&gl=si (10. 9. 2012)
- http://en.wikipedia.org/wiki/Life_extension. (1. 9. 2012)
- http://www.biomedica.si/tecaj (13. 9. 2012)
- http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:uuAtxyPg-DYJ: en. Wikipedia. Org/wiki/Pharmaceutical_industry+farmaceutic+industry&cd=1&hl=sl& (11. 9. 2012)
- http://www.chance4change.eu/ index. Php/sl/ novice. (24. 9. 2012)
- http://www.zdravstvena.info/vsznj/sociologija-vprasanja-in-odgovori-2012-vaja/. (26. 9.
2012)
- http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache: 3YhjelS9iTUJ: sl. Wikipedia.org/ wiki/Zdravje+svetovna+zdravstvena+organizacija+definicija+zdravja&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si. (12. 10. 2012)
- http://webcache. Googleusercontent.com/search?q=cache:WqCqA0_joccJ:www. Princ.si/ bioresonanca/diagnostika_terapija.html+bicom+terapija&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si.
(15. 10. 2012).
- http://www.jobdescriptionmommy.com/job-description-mommy/2012/02/grapefruit-seed-extract-benefits-and-dangers.html (20. 10. 2012)
- http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:1Orse2SP5E8J:www. Sprememba vsrcu.si/predstavitev+dru%C5%A1tvo+sprememba+v+srcu&cd=3&hl=sl&ct=clnk&gl=si.
(8. 3. 2012)
- Lavrič, A., Novak, B. Med izgorelostjo in zdravo komunikacijo. V: NLP mojstri. [Skupina mojstrov nevrolingvističnega programčiranja], 2002-, 11 str. https://mail.google.com/mail/?ui=2&view=bsp&ver=1qygpcgurkovy. [COBISS.SI-ID 1848407]
- Malnar, B. (2012). Vse bolj zdravi, vse bolj srečni? Blog za navdušence nad javnomnenjski mi podatki. Ponedeljek, 21. Maj 2012. Spletne strani: http://webcache. Googleusercontent. Com/search?q=cache:sPx7IkwA08gJ:brinolina.blogspot.com/2012/05/vse-bolj-zdravi-vse-bolj-srecni.html+vse+bolj+zdravi,+vse+bolj+sre%C4%8 Dni&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si (10. 10. 2012)
- Miko, K., Zakotnik, S. (2008). Hotel mama. Delo, 10. 6. 2008, spletne strani: http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:-smUeygFmOsJ: www.delo.si/ clanek/61620+hotel+mama&cd=2&hl=sl&ct=clnk&gl=si (10. 7. 2012)
- Novak, B. (2012). Energetski in etični potenciali odraslih za osebno rast. Ljubljana. Elektronski vir. Str. 159. http://www.gsoft.si/novak_bogomir/A126_odrasli.rtf. [COBISS.SI-ID 2404951] (20. 9. 2012)
- Novak, T., Šprah, L., Fridl, J. (2012). Assessment of well-being indicators at regional level in Slovenia. Spletne strani: http://www.chance4change.eu/ index. Php/sl/ novice (25. 9. 2012)
- Pečenko, N. (2009). Skeptikov pogled. O alternativni medicini. Naravoslovna solnica. L. 14, jesen 2009, str. 10-14. Spletne strani: https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache: 0ExzG026WowJ:www.modrijan.si/slv/content/download/3140/45809/version/1/file/
(19. 9. 2012).
- Zakon o bolnikovih pravicah. Ljubljana, Uradni list, št. 15, 11. 2. 2008. Glej spletne strani: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?stevilka=455&urlid=200815. (24. 5. 2012)
II. Antropološka vertikala posameznika v luči zavzemanja za zdravje
Psihosomatsko pogojeno in duševno zdravje
Celovito zdravje je značilnost celovitega človeka. Vsak pozna občutka celovitosti in necelovitosti. Mogoče smo celovitost začutili le redkokdaj v življenju, mogoče se ga pogosto zavedamo, ali pa ga le slutimo kot možnost, po kateri hrepenite. To je občutek živosti in prisotnosti, polnosti doživljanja. Spremlja ga intuitivno védenje, kako ravnati, ki se prosto preliva v delovanje. Je občutek globoke pravilnosti vsega, kar v danem trenutku počnete, vsega, kar v danem trenutku ste.
Občutek necelovitosti je verjetno pogostejši kot občutek celovitosti. Gre za občutek razpetosti in negotovosti, ki vam preprečuje ustrezno soočanje z življenjem. Vaša energija je zaustavlje na, nobeno dejanje se vam ne zdi ustrezno oziroma se zanj ne čutite sposobni. Najraje bi bili nekje drugje ali nekdo drug.
Celovitost je usklajenost oz. integrativnost med različnimi vidiki vsega, kar smo. Kadar se življenjska energija ne porablja v notranjih in zunanjih konfliktih, nismo zdravi in ustvarjalni. Ko pa vemo, kaj hočemo, ustvarjamo odnose, ki nas dopolnjujejo in izpolnjujejo. Ker nismo obremenjeni s preteklostjo in prihodnostjo, smo spontano usmerjeni v polnost sedanjosti.
O psihosomatski pogojenosti zdravja in bolezni se danes veliko govori, domneva in malo dejansko ve. Nutricionist Holford (2009) podobno kot Campbell (2012) najde vzroke različ nih bolezni obilja (koronarne srčne bolezni, diabetes, rak, osteoporozo v mesni hrani in zdravljenje v rastlinski hrani). Campbellova hipoteza je, da je zdrava hrana zdrava za vse dele naše psihosomatike, nezdrava pa je za vse škodljiva. Predpostavka za njeno preverjanje pa je osvojitev vzdržnega, sonaravnega načina življenja.
Jamnik (2012, 174) ugotavlja, da veliko ljudi ni zadovoljno s svojim življenjem. Vendar pa »čustvena sproščenost, veselost ter splošno zadovoljstvo ugodno vpliva na telesne funkcije in nas varuje pred psihosomatskimi boleznimi, ki nam pogosto grenijo življenje« Če bi bila že sama duhovnost pogoj zdravja, bi bili svetniki najbolj zdravi. Frančišek Asiški je zanemarjal telesno zdravje, Kierkegaard kot izvirno veren človek pa tudi.
Že v starih civilizacijah najdemo holističen, psihosomatski pristop k bolezni. Zdravja ne definiramo le kot odsotnost bolezni, ampak kot naj višje telesno, duševno in socialno blagos tanje. Zdravje po tej širši definiciji pomeni stremljenje po čim višji kvaliteti življenja in samorealizaciji. Pri tem gre za vprašanje mehanicistične ga ali holističnega paradigmatskega konteksta zdravja. Kar ni dobro za zemljo (vključno z rastlinskim in živalskim svetom) tudi za človeka ni in obratno.
S hiperprodukcijo (ne)materialnega življenja človek moderne civilizacije samega sebe ogroža. To odpira na psihosomatski ravni vprašanja razstrupljanja in transformacije stresa v vitalnost. Občutek ogroženosti se razrešuje v poskusu sinteze med regulacijo, ki je princip sistemske volje in samoregulacijo kot principom volje do življenja.
Človeška duševnost je funkcija organizma, možganov, je del narave, podvržen naravnim zakonom. Dogajanje v duševnosti ni naključno, viagra impotence pill ampak vzročno-zakonito. Freudovi predhod niki so menili, da vedenje določajo racionalni motivi, instinkti in mehanične, naključne asociacije (povezave, spoji) med idejami, zveze po podobnosti in stičnosti v prostoru in času. Freud pa je v svojih zgodnjih študijah histeričnih bolnic ugotovil, da so na videz iracionalni simptomi smiselni, če jih pojasnimo kot izraz bolečih spominov, ki jih je bolnica potlačila v nezavedno in se izražajo preko simptoma.
V duševnem življenju posameznika je logična kontinuiteta. Simptomi so izraz procesov, ki delujejo v vsakem človeku, pri bolnicah pa so pretirani zaradi posebnih obremenitev, ki so jim (bile) izpostavljene. Simptomi niso nekaj naključnega, ampak so proizvod človekove duševnosti in jih je mogoče z analizo pojasniti in odpraviti. Celo na videz tako postranske in nepomembne reči, kot so govorni spodrsljaji, napake in pozabljanje, kažejo na pomembne napetosti in konflikte v duševnosti, in je mogoče pojasniti njihov nastanek in pomen. V tem je jedro psihičnega determinzma.
Po tradicionalnih pojmovanjih je bil človek zavestno bitje s svobodno voljo, zmožnostjo svobodnega odločanja, avtonomno bitje in odgovorno za svoje ravnanje. Freud pa je razvil pojmovanje, viagra medication interactions po katerem se človek zaveda samo majhnega dela dogajanja v svoji duševnosti in svojih motivov, večji del pa je nezaveden. In ker človekovo nezavedno neredko deluje mimo ali proti njegovi volji in zavestnim namenom, človek ni nikdar povsem gospodar v svoji lastni hiši, kot se je slikovito izrazil.
Freud ni prvi odkril nezavednega. Pojem nezavednega je bil znan od Platona dalje in več Freudovih predhodnikov je omenjalo, da so nezavedni duševni procesi sestavni del človekove duševnosti. Vendar je bil Freud prvi, ki je nezavednemu pripisal osrednji pomen v človeški duševnosti. S tem ko je trdil, da je človekovo odločanje pod vplivom bistveno pomembnih nezavednih dogajanj, ki se le delno odražajo v zavesti in niso podrejena avtonomni volji posameznika, je izzval tradicionalno predpostavko o človeku kot avtonomnem subjektu svo bodne volje. Človek se zaveda samo izidov zelo zapletenih notranjih procesov, ki niso podvr ženi hotenemu usmerjanju in kontroli, ampak delujejo po svojih lastnih zakonih. Je torej orodje ali plen svojih lastnih notranjih procesov. To pomeni, da ni avtonomen, da ne odloča svobodno, saj mu vladajo naravni zakoni psihodinamike, ki ga v veliki meri determinirajo. Po Freudu je nezavedno sila, tabs.com viagra gibalo duševnega življenja in ne le nekakšen koš za odpadke: za občutke, spomine in misli, ki so pod pragom zavesti, ker so sorazmerno nepomembni za človeka. Res ravno nasprotno: nezavedno ima bistveno vlogo v duševnem življenju. Svojo energijo črpa iz nagonov, njihova vsebina pa je zunaj zavesti ne zato, ker ne bi bila pomemb na, ampak zato, ker je tako pomembna, da predstavlja grožnjo zavestnemu delu osebnosti.
Kadar se v duševnosti pojavijo misli in čustva, ki ogrožajo jaz, jih človek potlači v nezaved no. Od tam pa se spet skušajo prebiti v zavest, kar se zgodi na indirekten način v obliki bolezenskih simptomov, sanj in drugih izrazov (spodrsljaji ipd.) ali osebnostnih potez. Ti simptomi so kompromisna rešitev konflikta med primitivnimi nagoni, ki terjajo zadovoljitev, in ozaveščenim jazom, ki se zaveda realnih omejitev, ter nadjazom, ki pozna družbene zapovedi in prepovedi.
Freud spoznal, da bolezenski simptomi niso zgolj nepotrebna in odvečna nadloga, ki se je neka bolnica želi znebiti. Simptomi so imeli svoj pomen in namen. Bolnica s histerijo je poza bila dogodke, ki jih je hotela pozabiti, ker so bili zanjo boleči in ker se jih je sramovala. Pozabljena in potlačena čustva in želje pa so se izrazili v obliki simptoma, mens hotrod viagra ki je pomenil za bolnico bolečino in trpljenje, hkrati pa je z njim po ovinkih dosegla svoj namen. Freud je tudi menil, da ni bistvene kvalitativne razlike med nevrotičnim in normalnim vedenjem in da gre le za razliko v intenziteti ali kvantiteti simptomatike.
Psihološka motnja je stanje neobvladljivo hudega konflikta: človeka trgajo vsaksebi lastna protislovja. Obrambe ne služijo več kot dolgoročna rešitev. Vznemirljive misli in občutja izginejo iz zavesti, vendar še naprej obstajajo, ker koreninijo v bioloških nagonih onega; nezavedne misli stalno pritiskajo in se skušajo izraziti. Izražajo se v sanjah, nerazumnih dejan jih, razpoloženjih itd. Ko je jaz preobremenjen in ne more več obvladovati pritiska, nezavedne misli izbruhnejo v obliki psiholoških simptomov. Oblika simptoma je odvisna od več dejavnikov: od narave misli in impulzov, od vrste obrambe in svojskih dednih občutljivos ti posameznika.
Duševna bolezen je nesposobnost racionalno upravljati notranja stanja intenzivne tesnobe, bojazni, hrepenenja. Duševno zdravje je sposobnost prilagojenega in ustvarjalnega obravnava nja notranjih stanj. Freud je nasprotoval jasni razmejitvi med duševnim »zdravjem« in »bolez nijo«. Vsi smo »bolni«; vsi smo malo nori. To je posledica protislovij človeške eksistence. Hud psihološki konflikt je nujen, cialis stories a ne zadosten pogoj za izbruh simptoma. Drugi nujni pogoj je razvoj obramb, ki le kratkoročno odvedejo energijo konflikta, a ga ne razrešijo. Do motnje pride, ko notranjega konflikta ne moremo več obvladati. Jaz je preobremenjen in se zlomi – običajno ob kakšnem povodu – želje onega privrejo na površje. Temu se skuša človek izogni ti, vendar se primarne težnje pojavijo v primitivni obliki kot simptom. Simptomi so prikriti izrazi prepovedanih želja. Simptom je nadomestek potlačenega konflikta. Obstaja simbolna, asociativna zveza med simptomom in posebno nezavedno mislijo; ta zveza je lahko zelo kompleksna in nejasna.
Zunanji simptomi so znamenje notranje psihološke motnje: možno je odstraniti zunanje simptome, ne da bi istočasno odstranili notranjo motnjo, katere izraz so. Simptomi, buy cialis doctor online bolezen ski znaki, vztrajajo, ker prinašajo koristi: primarne in sekundarne koristi. Primarna korist je glavni ojačevalec simptoma in je popolnoma notranje psihična. Ponavljanje in vztrajanje simptoma nam namreč onemogoča, da bi se soočili z ogrožujočo osebno resnico. Bolečine in neprijetnosti, povezane s simptomom, človek lažje prenaša kot bolečino ob spoznanju svojih prepovedanih želja. Sekundarna korist so socialne prednosti, ki jih prinese bolezen: ni več treba opravljati drugih dolžnosti, odgovornosti, nalog; človek pride do posebnih privilegijev (bolniški stalež, invalidnina, pokojnina). Notranjo motnjo podaljšujejo obrambni mehanizmi, ker držijo ključne konflikte zunaj zavesti.
Interpersonalni dejavniki nimajo pomembne vloge v razvoju motnje. Lahko okrepijo notranji konflikt ali zmanjšajo sposobnost jaza za prenašanje konflikta. Ti dejavniki so pomembni samo v toliko, kolikor vplivajo na intrapsihično dogajanje. Freud poudarja prirojene biološke dejavnike pri razvoju motnje. Vsak od nas ima posebne občutljivosti in odpornosti. Rojeni smo z močnim oralnim nagonom, nagnjenjem k homoseksualnosti, s težavami pri zaviranju impulzov itd. V zvezi z omembo interpersonalnih dejavnikov naj posebej opozorimo, cialis generic identify da se prav v socialnem delu zaradi njegove medosebne naravnanosti pojavlja bistveno nerazumeva nje psihodinamskih pojmov. Konflikti in različni obrambni mehanizmi se nanašajo izključno na notranjepsihično dogajanje, na konflikte med procesi v osebnosti in na obrambe pred tesnobo vzbujajočimi nagoni. Ne nanašajo se na konflikte med klientom in drugimi osebami ali na njegove obrambe pred drugimi ljudmi ali na izogibanje konfliktov z njimi.
Odstranitev motečega bolezenskega znamenja ni edini niti najvažnejši cilj psihoanalitske tera pije, kajti psihoanaliza ni simptomatsko usmerjena terapija. Simptom lahko izgine, ne da bi se kaj bistvenega spremenilo v klientovem nezavednem. Psihoanalitik tudi ne skuša »mote nega« človeka spreobrniti v »normalnega«. »Normalni« so tisti, ki so potlačili svoje notranje konflik te v taki meri, da se jih sploh ne zavedajo. »Moteni« pa ne zmorejo urejati svojega notranjega vrenja; ne morejo ignorirati njegovega obstoja, vendar pa prava narava teh skrbi ostaja neza vedna. Vedo, da so moteni, a discount soft cialis ne vedo, kaj je tisto, kar jih vznemirja. Normalen človek pa se ne zaveda nobene motnje.
Winnicott (1965) meni: »Precej ubog je tisti, ki je samo zdrav (normalen)«. Fromm meni, da so najbolj bolni tisti, ki si niti enega simptoma ne morejo priznati. Terapija pomaga, da človek bolje razume prej nezavedne vidike samega sebe. Ne skušamo odstraniti simptome, ampak skušamo preobraziti simptome v uvide. Manko, ki nastane, ko izgine simptom, se zapolni z globljim razumevanjem samega sebe. Cilj psihoanalitske terapije je »narediti nezavedno zavestno«: integrirati zavrnjene, odtujene vidike samega sebe. To pa še ne reši problema. Zavedanje je šele začetek order forms for buying viagrasoočanja s svojimi skrbmi, da lahko svoje življenjske težave začne reševati premišljeno in konstruktivno.
Terapevtova naloga ni, da bi rešil vse klientove težave, ampak da bi nadomestil nevrotično trpljenje z običajno nesrečo. Psihoanaliza ne obljublja sreče in izpolnitve; le odstrani nekaj ovir, da je človek lahko bolj resničen, bolj skladen s seboj. Odstrani presežno nesrečnost, ki izvira iz nezavednih konfliktov, ne more pa odstraniti bolečine in nesrečnosti, ki sta nujna sestavina življenja. Skuša odstraniti psihološke ovire do neprijetnih notranjih resnic, da bi jih človek sprejel in zavestno integriral vase, se sprijaznil s samim seboj. Marsikdo se odloči za analizo ne zato, ker bi imel bolezenske simptome, ampak da bi bolje razumel samega sebe in imel bogatejše notranje življenje. Rezultat psihoanalize je »večja duša«: večja toleranca, strast in neodvisnost duha; jasno zavedanje kompleksnosti in protislovnosti človeškega obstoja; sprijaznjenje s svojo nepopolnostjo, tudi s telesnimi težavami.
Ker smo vsi bolj ali manj psihosomatsko pogojeni, marsikdo zaradi somatske bolezni zboli tudi duševno in obratno. Erzar (2007) opaža, da je duševno zdravje v zadnjem času čedalje pogosteje predmet razprav v širši javnosti. Zavedamo se, da so duševne bolezni v vseh strukturah družbe in da imajo osrednjo vlogo pri posamičnikovem splošnem počutju, telesnem zdravju in uspešnem življenju.
Erzar (2007) trdi, da duševne bolezni zavzemajo 15 % delež vseh bolezni tudi slovenske družbe, kar je več kot delež rakavih obolenj. V zadnjem času pa zdravniki ugotavljajo, da zaradi staranja prebivalstva število obolelih za rakom pri nas in po svetu raste. Rak je postal homonim za različne bolezni, ki se pokažejo zaradi podivjane, maligne rasti celic.
Staranje prebivalstva pri nas in v svetu prinaša večje število rakavih obolenj. Imunski sistem v starosti brez dvoma deluje slabše; to je verjetno 'načrtovano' v našem genetskem programu. Nekatere teorije celo umeščajo upad imunskih funkcij v samo srž procesa, ki ga imenujemo staranje. Obrambne celice se počasneje in manj silovito odzivajo na vdor mikrobov v telo, zlasti pa je prizadeta njihova natančnost pri razlikovanju med tujki (mikrobi) lastnimi telesni mi celicami. Zmanjšana natančnost imunskih celic je verjetno povezana tudi s slabšo zmožnostjo prepoznavanja in kontrole rakastih celic.
Erzar (2007) meni, da imamo danes na voljo dovolj psihoterapevtskih spoznanj in učinkovitih metod zdravljenja, ki omogočajo bolj humano in bolj naravno razumevanje psihičnih motenj. Te metode so že bistveno prispevale k zmanjševanju stigmatizacije duševnih bolezni.
Tisti posamičniki, ki so bolj odvisni od socialnega polja, so srečni in zdravi v srečni družini, nesrečni in bolni pa so v bolni družini48. Tisti, ki so manj odvisni od socialnega polja, so bolj odporni, rezilientni. Znano je, da vojne travme ostanejo v raznih oblikah sociopatologije še dolgo v obdobju miru. Nekateri so prepričani, da smo Slovenci, ki nosimo s seboj travme iz preteklosti, nevroticistični.
Rezultati medkulturne raziskave (Avsec, et. al., 2008), ki je zajela pa je kar 60 držav, kažejo, da Slovenci v primerjavi z drugimi narodi ne odstopamo v pogledu petih velikih faktorjev osebnosti kot so ekstravertiranost, prijetnost, vestnost in odprtost, nevroticizem ne odstopamo bistveno od drugih narodov. Pri nevroticizmu odstopamo nekoliko navzdol. To pomeni, da znamo dobro obvladovati svoja čustva, nismo tako anksiozni, kakor smo na splošno prepričani. Tudi samospoštovanja, zaradi katere ga se v določeni situaciji postavimo zase, Slovenci nimamo manj kot drugi narodi.
Katere osebnostne poteze posamičnika najbolj opredeljujejo. Že dolgo je znano, da ljudje, ki so nagnjeni k temu, da svojo "jezljivost" usmerjajo navzven, v okolje, niso tako nagnjeni k psihosomatskim obolenjem kot "avtoagresivne" osebe, ki svojo jezo in druga neugodna čustva usmerjajo predvsem nase. Vprašamo se lahko, katere vedenjske vzorce naša ljuba vzgoja bolj nagrajuje ? Ali "pridni otroci" smejo usmerjati svojo "jezljivost" navzven ? Ali jim nemara bolj toleriramo, če jo usmerjajo nase (v samoobtoževanje, samožrtvovanje, občutja krivde, sramu ... )? Tako pridemo do depresivnih osebnostnih potezah ... in nagnjenosti k psihosomatskim motnjam.
Da je zdravje izmuzljivo stanje priča tudi naslednji moj avtobiografski primer. V l. 2012 sem imel maja tudi zvin pri kolenu. Z namenom stabilizacije zdravstvenega stanja sem se v juliju obrnil tudi na novo zelandsko homeopatinjo Truddy Kessel iz Nove Zelandije, ki je po pogovoru o moji psihosomatiki predpisala homeopatska zdravila. Te drugače kot bicom spodbujajo organizem, da se sam razbremeni motilcev. Po posvetovanjih z različnimi konzu lenti in uživanjem raznih sredstev se mi je stanje simptomatsko popravilo, čeprav ozadje teh težav še ni odkrito in definirano. Šlo je za (ne)uspešno kombinacijo samozdravljenja, alopatičnega in alternativnega zdravljenja uroinfekta, ki se mi je pojavil v začetku junija 2012.
Škoda je, da je o zdravju med bolnikom zdravnikom oz. zdravilcem premalo komunikacije. Na mojo željo po pojasnitvi opisanega spornega primera smo se na Medinu domenili za neformalni sestanek z direktorico Medina Branko Lovrenčič in izvajalko bicom terapije ga. Romano Marinko. Ugotavljali smo, da je dejavnikov zdravja in bolezni veliko več, kot jih lahko obvladamo. Velikokrat nas telo s kakšnimi simptomi preseneti. Določena bolečina, okvara, vnetje ali bolezen odmeva v telesu dlje kot to formalno priznavamo.
Pot do lastnega zdravega sloga življenja včasih ni lahka in kratka. Lučka Lešnik (2012)49 že 30 let proučuje zdravo hrano na primeru lastne prakse. Najprej je ugotovila, da se ji po določeni hrani na koži pojavljajo spremembe – lise, pekoči predeli, krče, reagirala sta tudi žolč in želodec. Po vzrokih za ta stanja je spraševala zdravnika, farmacevtke, dermatologa in kozmetičarke. Potem se je poglobila v makrobiotiko. Dve leti je temeljito študirala knjige o prehrani, pogovarjala se je z Janijem Osojnikom, prvim akupunkturistom na Slovenskem, ki se je prvi izšolal na Kitajskem. Poslušala je tudi Michia Kushija, utemeljitelja makrobiotike. Nekaj let je po njenih načelih tudi živela, dokler si ni ustvarila svojega sloga. Ker pa to počne komaj opazno, posega v splošno zmedo o prehrani le tedaj, če kdo izrecno želi.
|
