2. Psihična in duhovna pogojenost telesnega zdravja
Franklova knjiga (2015) je temeljno delo za razumevanje njegove logoterapije – bivanjske analize, poznane tudi kot tretja dunajska psihoterapevtska šola. Napisana kot strokovno delo za »rehumanizacijo medicine« je dobrodošla pomoč za vse, ki delajo z ljudmi in za ljudi.
»Knjiga ostaja zanimiva tudi za mladi rod psihiatrov, psihologov, psihoterapevtov in za vsako gar, ki ima oči odprte za nepravoverne poglede. Danes se občutek nesmisla ponovno širi zara di družbenega kaosa. Frankl nasprotuje psihologizmu, patologizmu in redukcionizmu, torej proti temu, da bi občutek nesmisla razlagali samo kot izraz podzavestne psihodinamike ali le kot simptom nevroze – ne glede na to, kako kdaj po vsakokratni indoktrinirani ideologi ji ›razkrinkavajo‹ pojav prikrajšanosti za smisel. Želel je razkrinkati razkrinkovalce. Eno izmed poglavij je posvečeno ›nevrozi brezposelnosti‹. Možno je, da bo spet kdaj aktualno poglavje o psihologiji koncentracijskega taborišča‹.
Praktični primer: ena izmed pacientk se je borila z anksioznostjo že deset let. Kemijska zdravila ji niso pomagala. Prebirala je literaturo za dviganje samozavesti itd. Nato je vzela homeopatski Arsenicum Album. Že po enem tednu se je počutila precej boljše, a je nadaljevala s kuro še cca en mesec. Ko je imela pred pol leta eno krizo (tesnobo, panični napad), je ponovila terapijo do dobrega počutja. Priporočljivo je, da se v primerih depresije, anksioznosti, kroničnih bolezni, zasvoje nosti,… ne lotevate samozdravljenja. Homeopatsko zdravilo naj se ne izbere na osnovi (imena) bolezni. Ne določajte potence zdravila in pogostost jemanja zdravila. Če bi izbrali napačno zdravilo, napačno potenco (moč) zdravila in napačno doziranje (pogostost jemanja zdravila), ima to zelo neprijetne posledice.
Šele, ko imamo zares radi sebe, lahko negujemo in sklepamo zdrave odnose z drugimi. Kdor hoče ostati zvest sebi, upošteva in zaznava sporočila, ki mu jih pošilja njegovo telo v obliki čutenj, čustvovanja, vedenja, počutja ali misli. Če smo odločni, pogumni in zaupamo vase, vemo, da je najpomembnejši vir za premagovanje vseh težav v nas samih. Življenju gremo lahko radostno nasproti, ker nas ni strah kaj nam bo prinesla prihodnost, zato lahko v polnosti uživamo sedanjost.
Ljudje z generalizirano anksiozno motnjo so praktično stalno tesnobni, zaskrbljeni in napeti. Vedno so v pretiranem strahu pred nesrečo ali pa neustrezno zaskrbljeni zaradi zdravja, družine ali službe. Pogosto pa tudi samim bolnikom vzrok njihove napetosti ni znan. Svojih skrbi se ne morejo znebiti, čeprav se lahko zavedajo njihove nesmiselnosti. Ne morejo se sprostiti niti ponoči, zato imajo težave s spanjem, skrbi pa običajno spremljajo tudi številne telesne težave kot so glavoboli, potenje, drgetanje ali težko dihanje.
Ljudje s panično motnjo občutijo anksioznost v napadih, ki se pojavljajo nenadoma, brez opo zorila. Sprožijo jih lahko različne situacije, v katerih se znajde bolnik. Za panične napade je značilen zelo izrazit strah, pogosto imajo bolniki občutek, da so na pragu smrti, izraziti so tudi telesni simptomi. Poleg potenja, omotice ali vrtoglavosti bolniki velikokrat občutijo bolečino v prsih, ki lahko spominja na pravi srčni napad. Vemo, da tudi kratki ponavljajoči napadi spro žajo strah v pričakovanju naslednjih napadov panike. Zato se izogibajo nakupovanju, vožnji z javnimi prevoznimi sredstvi, skratka vsemu, kar bi paniko lahko sprožilo, ali kjer bi se počutili nemočne.
Socialna fobija je pretiran strah pred drugimi ljudmi, ker bi bili nekateri radi v ozadju. Ne for siraj se, so nas učili starši. Zgolj trema nam ne onemogoča, da naloge ne bi opravili. Social na fobija pa bolnika bistveno ovira. Najpogostejši je pretiran strah pred javnim nastopanjem, gre pa tudi za strah pred prehranjevanjem v lokalu ali pisanjem v prisotnosti drugih ljudi, kot npr. pri podpisovanju čeka. Nepomembne napake v takih situacijah se perfekcionistom zdijo katas trofalne, počutijo se nesposobne obvladovanja socialnih situacij, zato se jim izogibajo in se izolirajo od drugih ljudi. Na delovnem mestu, ki zahteva stike z ljudmi, so neuspešni.
Ljudi je strah pred izgubo. Jezus pa pravi: kdor bo življenje v mojem imenu izgubil, ga bo pridobil in kdor ga bo hotel pridobiti, ga bo izgubil. Bolezni zato niso samo znak neznanja v smislu zdravstvene nepismenosti, ampak tudi nezaupanja. Znano je, da je verovanje v Boga zdravo, ker sproža upanje in ljubezen do sebe in do drugih, kakor tudi veselje do življenja. Je tudi način, kako se obvarovati distresa.
Način, s katerim "metaboliziramo" našo realnost je zelo pomemben. S pomočjo petih čutil obnavljamo osnovne informacije. Kvantno telo je telo zavesti, so najpomembnejše metode usmerjene k vzpostavljanju ravnotežja. Smo edina bitja, ki lahko spremenimo svojo biologijo. Zavedamo se procesa staranja in nanj vplivamo.
Telo, ki ni moteno, deluje kot Leibnizova prestablirana harmonija. Srce bije na način resonan ce. Vsaka celica ve, kaj delajo druge in hkrati dela specifično. Po Upanišadah smo to, kar so naše najgloblje želje, ki določajo namen, ta pa voljo in dejanja. Naša usoda izhaja iz najglob ljih želja. Malokdo jih pozna. Zato se tudi odrasli precej iščemo. Namen je kot naravna sila, ki orkestrira dogajanje. Najti smemo svoj arhetip npr. Kristus, Marija, sveti otrok. Pri Chopri, Pliberšku (2012) in po Bibliji si lahko predstavljajmo, da smo po božanskem temelju vsemogočna sila, ki lahko prevzame katerokoli obliko.
Očiščujemo se na več ravneh od biološke do duhovne. V tem je sinhronija, poezija, harmo nija. Obe strani sta v interakciji kakor nebo in zemlja, ki ju povezujejo nevidne meje, ki so za nas pomembne vse do brezmejnosti. Vstajenjsko v drugem rojstvu postajamo novi ljudje na novi zemlji. Očiščevanje zemlje vpliva na naše očiščevanje, onesnaževanje pa je tudi oboje stransko. Vmes nastopajo razne terapije in osebne tehnike. Ena izmed njih je tehnika emotional stress release ESR, ki razprši negativne učinke stresa. Brez tega se zaradi spomina celic depresija drugič poglobi. Gre za dilemo sonaravnega ali korelativno nenaravnega razvoja v smislu benigne ali maligne spirale negativnih odštevanj vse do niča.
TM v možganih ustvari red, doseže torej nasprotni učinek kot stres, ki povzroči velik nered. TM je naravna, znanstveno podprta in v praksi potrjena miselna tehnika, ki upočasni elektromagnetno valovanje v možganih in nas popelje v stanje globoke sproščenosti in visoke budnosti hkrati. Treba je doseči tudi usklajeno valovanje leve in desne polovice možganov, tako da možgani delujejo kot en organ. Znano je namreč, da sta možganski polobli speciali zirani za različne naloge: leva je namenjena razumu, logiki, dejstvom, analizi itd., desna izkušnjam, ustvarjalnosti, domišljiji, celostnemu pregledu itd.
Pri zdravljenju uporabljamo tehnike sproščanja, glasbo, molitev, meditacijo TM itd. Tako TM kot zdravljenje z bioenergijo dobro vplivata na naše počutje, mišljenje, zdravje. Ali vemo, kje je človek kot Guliver med Liliputanci in velikani, med mikro in makrosvetom? Še v bolniš nici bo pacient s 'kvantno medicino' prej ali bolje okreval kot z operacijo.
Kakšen je veččutni človek po Zukavu? To je človek večperspektivnih pogledov, zaveda se svojih namer in namenov drugih, ne razmišlja le pogojno, kavzalno, ampak predvsem simultano, ne krivi drugih, ampak se uči iz vsake izkušnje. Veččutnega človeka opisuje že Biblija, molitev F. Asiškega ter matere Tereze in ne šele nova paradigma. V šoli ima večču tenjsko izkustveno učenje sinergične učinke, ki dvignejo raven znanja bolj kot frontalni pouk. Zukav (2011) ima primerjalno tabelo med petčutnim in veččutnim človekom.
Zukav nas poduči, da je v nas neizmerno velika avtentična moč. Zanj je to, kar je tam zunaj, v strogo matematičnem kot filozofskem smislu odvisno od tega, kar sklenemo v sebi. Opazova lec spreminja tisto, kar gleda – nova fizika. Mehanika vesoljstva in iskanje duhovnega sta zanj enaka procesa. Duhovni človek ne stremi po zunanji moči, kar je napaka naše civilizacije gospostva. Njegovo življenje je le eno od mnogih. Laže intuitivno zaznava, kar avtentično spoznava, laže se dviga z nižav v višave, laže se razširja iz globin, raste kot drevo iz korenin. Področje nove energetske politike (NEP), ki asociira na novo ekonomsko politiko, so koncentrični krogi identitet in njihovih prioritet.
Veččutni človek razume funkcije denarja večperspektivno. Bitja s perspektivo soustvarjajo vibracijo lepote, dekorativnih izdelkov, vizualizacijo kariere z domišljijo, coachingom, inova tivnim razmišljanjem in učenjem. Coaching je primeren interaktivni proces med klientom in coachem, strategija, ter strokovna pomoč, ki pomaga posamičnikom in podjetjem, da s pomočjo lastnih subjektivnih sil dosežejo izboljšave.
Osebno prepričanje in vera ima ogromno moč. Velikokrat lahko zgolj neomajna vera ali zaupanje v sugestijo doseže tisto, česar ne more nobeno zdravilo. V svoji knjigi »Moč podzavesti« avtor Joseph Murphy navaja primer za primerom, kako so ljudje podlegli moči vere ali sugestije, z negativnimi ali pozitivnimi učinki:
Murphyjev sorodnik si je čez noč pozdravil težko tuberkulozo, ko mu je sin prinesel prstan, v katerem naj bil les s križa, na katerem je bil križan Jezus. Dejstvo: sin je pobral ostružke v mizarski delavnici, a je očetu rekel, da jih je zelo drago plačal, saj izhajajo iz Jezusovega križa. Potnik na ladji dobi morsko bolezen, ko mu kapitan reče, da izgleda slabo in se ga nekaj loteva.
Murphy si je zgolj ob pomoči sugestije in zaupanja v ozdravitev pozdravil kožnega raka. V
hipnozi je oseba povonjala vodo, za katero so ji rekli, da je poper, in začel kihati. Deklica je imela artritis in blago, a neozdravljivo kožno bolezen. Njen oče je leta in leta ponavljal: »Desno roko bi dal, da hči ozdravi.« V avtomobilski nesreči mu je odtrgalo desno roko v ramenu, hčeri pa so naslednji dan izginili vsi simptomi.
V arhivu bolnice v Lurdu je zgodba gospe, ki je popolnoma oslepela, zato je romala v Lurd po ozdravitev. Vsi očesni živci so bili mrtvi in nefunkcionalni. V Lurdu je spregledala in popolnoma ozdravela, čeprav so zdravniki ugotovili, da so njeni očesni živci še vedno mrtvi.
Edina skupna točka teh sprememb je bil skupna mentalna naravnanosti vseh oseb: zavedno ali nezavedno prepričanje, izražena želja oziroma namen ter, na nek način, prepuščanje situaciji, da se zgodi. To pomeni, da ljudje niso »posiljevali k rezultatu«, pač pa so dovolili, da se je situacija odvijala v skladu z naravnim razvojem dogodkov.
2. O vzorcih zdravljenja
2.1 Hayine in Myssine diagnoze in prognoze
Navedimo še nekaj Hayevih afirmacij za ljubezen do sebe:
- Svet je varen in prijazen. Varuje me božanska ljubezen. Vedno sem varen in pomirjen z življenjem. Sem eno z vsem življenjem.
- Miren sem tu, kjer sem. Sprejemam svoje dobro, saj vem, da bodo vse moje potrebe in želje izpolnjene.
- Zaupam, da je življenje na moji strani. Svobodno in radostno se izražam.
- Voljan sem odpustiti preteklost. Varno je, da presežem omejitve svojih staršev.
- Želim odrasti in prevzeti odgovornost za svoje življenje. Odpuščam drugim in si ustvarjam tako življenje, kakršno si želim.
- Priznavam in sprejemam, da sem stvarnik svojega sveta. Odločam se, da bom užival v življenju.
- Prehranjujem se z zdravo telesno in duhovno hrano.
- Sprejemam božansko vodstvo. Zaupam svojemu višjemu jazu. Ljubeče poslušam svoj notranji glas.
- Priznavam svoje intuitivne sposobnosti. Izjemen sem.
- Zlahka in lagodno se osvobajam vsega, česar v življenju ne potrebujem več.
- Uravnotežam svoje življenje z ljubeznijo do sebe. Živim v sedanjem trenutku in se ljubim takega, kot sem. Rad imam sebe in svojo spolnost.
- Ljubeče si odpuščam. Zadovoljen sem in svoboden. Ljubim se in se odobravam. Življenje me ljubi in podpira.
- Osvobajam se vsega, kar ne nastaja iz ljubezni. Imam dovolj časa in prostora za vse, kar želim delati.
- Dovoljujem umu, da se pomiri in sprosti. V vsakem trenutku me obdajajo in prežemajo jasnost, mir in harmonija. Vse je dobro.
- Ustvarjam novo, varno prihodnost. Odločam se na temeljih načel resnice.
Hayeva (1994b, 2013) daje preglednico med našimi dejanji in prizadeti mi oz. obolelimi organi telesa. Pokaže na možne vzroke in na nove miselne vzorce, ki pomagajo ozdraviti bolezen. Te vzorce formulira v obliki afirmacij. Če jih večkrat na dan počasi in z občutkom preberemo, delujejo zdravilno. Tak spisek si lahko vsak sam še priredi glede na lastne potrebe na osnovi njenih predlog.
Hayeva (2004a, 2004b) imenuje svoje proučevanje bolezni 'znanost uma'. Do prepričanja, da zmorem, ne vodi le mehansko, ampak smiselno ponavljanje afirmacij, ki si jih priredimo gle de na to, kako verjamemo. Ponavljamo jih z različnih zornih kotov: jaz, ti in on tako pravi. Ti praviš, da sem zelo uspešna oseba in on(a) pravi, da sem zelo uspešna oseba. Nezaupanje vase je posledica nevere, da bomo poskrbeli zase in rešili problem.
Če se nam zdijo te afirmacije preproste in naivne, potrebujemo bolj zapletene in bolj čudežne ugotovitve. Šele sčasoma lahko spoznavamo njeno izjemno vrednost za čiščenje naših misli. Napačne misli so globok vzrok mnogih bolezni, ki se skrivajo današnji medicinski pomoči. Zdravniki zdravijo simptome a vzroki ostajajo. Toda miselne vzorce lahko spremenimo in s tem lahko pozdravimo skoraj vse bolezni.
Filozofija Hayeve (2004a) je naslednja:
- Vsaka oseba je stoodstotno odgovorna za vse, kar doživi.
- Vsaka misel ustvarja našo prihodnost.
- Točka moči je vedno v sedanjem trenutku.
- Vsako osebo muči občutek krivde in sovraštvo do same sebe.
- Prepričanje »Nisem dovolj dober« se da preokviriti.
- Najbolj škodljivi vzorci so zamerljivost, kriticizem in občutek krivde.
- Če se rešimo zamere, lahko ozdravimo celo raka.
- Ko se resnično ljubimo, v našem življenju vse teče.
- Pustiti preteklost in odpustiti vsem.
- Odobravanje in sprejemanje sebe je ključ do pozitivnih sprememb.
Idejo, da smo za bolezni sami krivi in odgovorni Hay (1994a, 1994b, 1999, 2013) vztrajno zagovarja, čeprav je vezana le na lastno napačno aktivnost oz. pasivnost, ne pa tudi na ded nost in socialno okolje. Ves njen napor je usmerjen na preusmerjanje misli. Da sprejemamo le to, kar dajemo, je znano že od antike dalje. Socialno okolje nas podpira bodisi v dobrem ali v slabem podobno kot nezavedno. Naš miselni svet sami izbiramo in ga spreminjamo. Če se hočemo osvoboditi preteklosti, moramo biti voljni odpuščati. Bolezni nastajajo tudi zaradi neodpuščanja. Težave nastopijo z našimi predsodki, zaradi katerih odpoveduje moje telo, moja razmerja z drugimi ljudmi50, moja denarna plat, moje življenje ne deluje itd. S pozitiv nimi miselnimi vzorci lahko predsodke odpravimo in jih nadomestimo s pozitivno energijo, ki nas podpira, varuje, vodi in zdravi. V knjigi je opisanih veliko število mentalnih vaj, ki ti pomaga jo odpreti se pozitivnim energijam. Skratka z vztrajnim ponavlja-njem je mogoče nadomestiti samouničujoče vzorce z zdravimi. Potrebno se je prenehati obsojati in biti prijazen in hvale žen do sebe. Glejte se v ogledalo. Biti cel pomeni komunicirati z vsemi ljubeznivo.
Hayeva meditacija je: »V neskončnosti življenja, kjer bivam, je vse popolno in dovršeno. Eno sem s Silo, ki me je ustvarila. Vse kar potrebujem, da bi uspel, je v meni.« Dovolim, da formu la uspeha teče skozme in se udejanji v mojem svetu. Kamorkoli me življenje privede, povsod bom uspel. Učim se iz vsake izkušnje. Potujem od uspeha do uspeha, od zmage do zmage. Pot me vodi k vedno večjim uspehom. V mojem svetu je vse dobro.« Veliko se govori o osebni moči. Toda, kako čutimo svojo osebno moč? Hayeva (1994a) sugerira: čutite moč svojega vdiha sprejemanja in izdiha strahov, čutite moč svojega glasu, čutite moč svoje ljubezni in svojega odpuščanja sebi in drugim.
Hayeva in Gawainova sta izpolnili program, 'vse je v najlepšem redu'. Če smo v to prepričani, bo to nastalo. Kaj to pomeni, da se zdravljenje pričenja z odpuščanjem, osvoboditvijo od negativnih obrazcev preteklosti, da zaupamo notranji modrosti, da poslušamo srce in dela mo, kar te izpolnjuje, spoznajmo zakonitosti in silnice življenje, da nam služi, verjemimo, da bomo dobili stanovanje za izpolnitev vseh želja-veselimo se, da ga že imamo. Krivde ni, ker ni obsojanja in kjer gojimo nedolžnost. Frančišek Asiški pravi: kjer je krivda, prinašam odpuščanje.
Zaradi pozitivne domišljije človek lahko ozdravi in zaradi negativne zboli. Na ta način sam izbira neodvisnost ali odvisnost. Strogo gledano ni zadostnega razloga za pozitivno ali nega tivno samo podobo. Vsaka vsebuje nekakšno tveganje z daljšim obdobjem preverjanja. Pogos to najdemo trditev, da pri pozitivni samopodobi posamičnik pusti umreti empirični jaz, da bi realiziral sebstvo. Z njimi izgubi priljubljene odvisnosti. V vsakem primeru je dobro, da se posamičnik uči iskati in najti ravnotežje med delovanjem navzven in navznoter. Negativizem pri Myss ni vzrok vseh bolezni (ad 4), ker ni edini dejavnik misel ali domišljija. Je pa pomem ben, kar potrjuje spiritualna imunost.
Myss (2008) upošteva tri ravni gledanja na bolezen/zdravje kot so:
1. plemenska,
2. osebna in
3. nadosebna. Postopno prehajamo od ene ravni do druge. Najprej pomislimo, katere bolezni so se že pojavljale v našem rodu. Potem se vprašamo, kaj smo sami zagrešili in kako bi to popravili. S tem vprašanjem se v največji meri ukvarja Hayeva. Myss (2008) pa izhaja iz naslednjih petih mitov:
1. moje življenje določa moja rana,
2. biti zdrav pomeni biti sam
3. čutiti bolečino pomeni, da te uničuje
4. negativnost je vzrok vseh bolezni
5. resnična sprememba je nemogoča.
Miti so popačena prepričanja. Prvi mit je determinističen, ker izključuje vsakega, ki bi lahko pomagal. Veliko število ločitev kaže, da ločenci verjamejo, da bolezen nastane v slabem partnerstvu, ki ga je najbolje eliminirati, ker po Jamesu in new age-u vsak sam najbolje ve, kaj je najbolje in najbolj zdravo zanj. Isto velja za njegov ljubezen do sebe in njegovo srečo. Beg pred bolečino je bil znan že v antiki kot težnja po iskanju užitka. V postmoderni pa je užitek celo zapovedan. Hedonizem se je v kapitalizmu razmahnil bolj kot kdajkoli prej. Četrti mit utrjuje ravno Hayeva. Ni vse, kar je dvomeče in kritično tudi negativno in celo negativistično. Po eni strani govorimo o dokaza ni uspešnosti pozitivne drže.
Nevropeptidi so, poenostavljeno definirano, v telesu materializirana čustva, zato ni vseeno, kakšna je njihova kakovost. Če so negativna, nevropeptidi poškodujejo celice in s tem zmanjšajo našo imunost pred boleznimi. V zadnjem času se razvija imunologija, ki razlaga pogoje zmanjšanja in povečevanja odpornosti za bolezni. Naše misli celo regenerirajo celice v telesu. Zato mislimo s telesom.
Ligandi so celične 'informacijske molekule', ki se vežejo na receptorje. Poznamo tri vrste ligandov: 1. nevrotransmiterji, 2. steroidi in 3. peptidi, ki jih je cca 95%. Peptide, ki določajo spekter naših čustev, proizvaja žleza hipotalamus. Potujejo po hipofizi in nato po krvnem obtoku. Če celica sprejme več peptidov, ki so posledica čustva žalosti, bo vsebovala več receptorjev, ki sprejemajo peptide za žalost in manj peptidov za radost. Vsaka 2 meseca se kri popolnoma prenovi. Ko se peptidi zasidrajo v celici, prevzamejo nadzor nad dogajanji. To pomeni, da je nastajanja svežih celic odvisno od načina mišljenja in čustvovanja (Prentiss, 2007: 59). Srečni so dovzetnejši za srečo zaradi sončnega razpoloženja. Osebna filozofija, ki temelji na kozmični oz. božji resnici nas bo podprla.
Zgolj zunanja kontrola ubija. Prepovedi, ki prihajajo od staršev, oblasti in družbe posamičnik interiorizira in prelaga na organe (npr. prepovedana čustva na jetrih). Svet, ki hoče biti harmo ničen za sako ceno, je totalitaren. V današnjem svetu se kar naprej dogajajo nesporazu mi med notranjimi in zunanjimi glasovi, težnjami in obrazci, med zunanjim in notranjim redom. Zato je tudi zdravje moneta s spremenljivo, pogosto inflacijsko vrednostjo. Poznamo tudi peti mit v smislu špekulacij o zlati dobi, dobi vodnarja, o tem, kaj je radikalno drugo.
Danes prevladuje stališče, da v procesu zdravljenja ne smemo ostati pasivni. Myss celo poudar ja pomen kreativnosti. Tisti, ki raje poslušajo druge običajno ne znajo prisluhniti sebi. Otroci alkoholikov radi ugibajo, ali bo oče prišel domov trezen ali pijan, saj je od tega odvisno, kako bo potekal dan. Postanejo odvisni od odnosov. Ustvarjalen je lahko samo človek, ki je v stiku s samim seboj, s svojim jedrom, svojimi želja mi ter motivi in ki igrivo uživa ob tem, ko jih poskusa uresničiti. Za spodbujanje kreativnosti uporabljamo zelo različne tehnike: pisanje pravljic, delo z glino, slikanje in risanje, ples in podobno. Prepričana sem, da lahko vsak človek najde nekaj zase, način izražanja kreativnosti, ki mu je blizu. Miller (2005) analizira celovito zdravljenje. So številni centri celovitega učenja, ki se ukvarjajo tudi s celovitim zdravljenjem.51
Myss priporoča, da naj se najprej spomnimo družinskih oz. rodovnih izvorov bolezni in šele kasneje nadsebnih in nadosebnih. Ni priporočljivo brskati po lastni preteklosti, čeprav je verjetno, da škodljivih in nevarnih vzorcev vedenja ne bomo presegli, dokler ga ne premislimo in ne zavzamemo do njega stališča. Myss je napravila izobraževalni program za področje človekove zavesti, duhovnosti in misticizma, zdravja energetske medicine in intuicije zdravja. Njeno geslo je ustvarjanje zdravja s pomočjo načel obrazcev in alternativnih metod. Napisala je tudi knjigo Anatomija duha.52 Na osnovi zdravljenja je Myss izdelala jezik simbolov, mitov in arhetipov. Na ta način je dobila dostop do individualnih svetih dogovorov z 12 arhetipskimi vzorci.
Myss (2008) so izkušnje pri zdravljenju klientov prepričale, da se ljudje pogosto ne pozdravi mo zato, ker verjamemo vsaj v enega od petih mitov o zdravljenju in govorimo jezik 'ranolo gije'. Razkriva resnične razloge, zakaj ljudje fizično in duhovno zbolimo, zakaj se oklepamo življenja polnega bolečin, razočaranj in raznih odvisnosti. Pogosto napačno uporabimo bole zen, da z njo vnesemo smisel v svoje življenje. Tudi Myss poudarja pomen pozitivnega odno sa do zdravja. Pokaže, kako se otresti splošnega prepričanja, da je neka bolezen neozdravljiva ali da je za zdravljenje potrebno veliko časa. Če smo pozorni, opazimo, da razlaga zdravljenje po učni shemi B. McCarthyjeve 4Mat.
Myss razlaga, zakaj od svoje družine, sodelavcev in prijateljev pogosto ne dobimo podpore, ki bi nam olajšala uvajanje sprememb, ki jih za zdravljenje resnično potrebuje mo. Ta vpliv ime nuje plemenska moč. Pokaže, kako se lahko premaknemo od te moči v svojo individualno moč in prek nje pridemo do veščine simbolnega uvida. Simbolni uvid razkrije, kam smo res nično vložili svojo osebno energijo. Pogosta napaka je, da vlagamo energijo v odnose, ki ne delujejo in je nimamo za lastno zdravljenje. Šele sčasoma zagledamo smisel življenjskih preizkušenj ter ugotovimo, kako se vse to skupaj združuje v našem zdravju.
2.2. Drugi avtorji – drugačni pristopi
V knjigi Rak na duši dr. Nela Sršen (2013) razkrije svoja najgloblja čustva, ki so ji pripeljala bole zen, kako je kot bolnica doživela stanje klinične smrti in kako je zdravila svoje bolečine. Na podlagi izkušenj sebe tako bolnice kot zdravnice - še posebej z opazovanjem bolnikov, je prišla do mnogih spoznanj o zdravljenju raka tako s konvencionalno medicino kot komplemen tarnimi metodami, poudarja pa tudi pogosto spregledano pomembnost vpliva naše duševnosti na nastanek bolezni in njeno ozdravitev. Delno se njena spoznanja skladajo z drugimi avtorji alternativne medicine.
De Angelis (2004) se sicer ne ukvarja z vprašanjem zdravljenja, vendar pa definira samoza vest kot pojem, ki je uporaben tudi zanj. Samozavest je zaupanje vase, v svoje sposobnosti, da lahko napravimo vse, kar želimo in da tako dobimo zaželeno. (ibidem, str. 17, 18) Izhaja iz vedenja in pripravljenosti, da bomo storili nekaj, če se bomo za to odločili. Če se odločimo za premagovanje zasvojenosti, to storimo.
Čim dlje odlašamo z lastno odločitev, tem manj samozavestni smo. Obotavljivost je posledica bojazni. V NLP-ju znamo spremeniti negativno prepričanje, da se bomo dobro počutili šele tedaj, ko se uskladimo s samim seboj. Tudi za Taylor in Klinger (2009) ugotavljata, da se dobro počutimo, ker smo iskreni do sebe in smo izrazili svoja čustva. Posledica tega je, da se bomo nečesa lotili kljub strahovom. Zakaj se je tako težko otresti slabega mnenja o sebi? So tudi navidezne dobrine od tega, ker si ne zaupamo (de Angelis, 2004, str. 67). Samozavest je ravno obratna napuhu, megalomaniji ali kot pervertiranemu občutku manjvrednosti. De Angelis (ibidem) razlikuje med vedenjsko samozavestjo, ki jo definira kot 1. pogum, 2. čustveno samozavestjo, ki je v zaupanju v obvladovanje čustvenega sveta in 3. duhovno samozavestjo, da je Bog na naši strani. Vse te tri rabimo v procesu zdravljenja.
Najprej se moramo odločiti za določene postopke oz. korake. Kot opozarja Glasser vse drugo sledi. Gre še za doslednost pri iti do konca in za premagovanju ovir, ki vključuje tudi prošnje za pomoč. 2. točka je zahtevna v tem, da vemo, kako sooblikujemo odnose in izzovemo ustrezne reakcije drugih ali svojih. Ozavestiti čustva namesto, da bi jih potlačili. Duhovna samo zavest je v občutku miru, ker smo na pravi poti. Iz tega sledi, da so bolne in invalidne že naše reakcije, kar kasneje vpliva na najbolj občutljive telesne organe. Hayeva navaja celo tabelo, po kateri sklepamo, s kateri mi reakcijami so prizadeli določene organe. Zanjo je vizija, da bo vse v redu ključna.
Danes raje kot o samozavesti govorimo o vrstah samopodobe. Kot vemo je krhka samopo doba dinamična. Lahko si jo izboljšujemo ali poslabšujemo. Visoka pozitivna samopodoba se povezuje z višjim avtoimunskim sistemom, navdušenjem, nenehnim samomotiviranjem za delo in z vsem potencialnim kapitalom za uspeh, s funkcionalno pismenostjo itn. Indivi dualna osebnost je socialno ranljiva, vendar pa glede na stopnjo frustracijske tolerance lahko sa mopodobo izboljšuje ali poslabšuje. Za pozitivno samopodobo se je treba bojevati in jo čedalje znova potrjevati.
Distres lahko premagamo, če v krizni, stresni situaciji ohranjamo svoje središče. To pomeni zavedati se, kaj se dejansko dogaja. Ker to izhaja iz shiatsu tehnik, povejmo še nekaj o njem. Shiatsu je skupno ime za veliko različnih tehnik, ki jih povezuje vera v življenjsko silo (kit. QI, ind. či, prana). Ta se pretaka po medsebojno povezanih kanalih ali meridianih po vsem telesu. Vsak meridian je povezan s kakim organom ali psihofizično funkcijo in na njegov QI lahko učinku jemo na določenih točkah vzdolž njegove poti: to so akupunkturne točke (jap. tsubi). Za zdravega je značilno enakomerno pretakanje energije po meridianih, ki napajajo vse dele telesa. Kadar pa telo slabi zaradi nezmernega načina življenja, čustvenega pretresa ali poškodbe, se QI ne pretaka več enakomerno, v nekaterih predelih ga je premalo in v drugih preveč in človek zboli. Pri, shiatsu masaži53 gre za vnovično uravnovešanje energije QI, tako da se lahko telo samo pozdravi. Da bi pravilno deloval, mora terapevt vedeti, kaj se dogaja z drugim, da ga zazna po stresu in ga pomaga vrniti v normalno stanje.
Seveda nekateri, kot Solomon (2007), menijo, da povprečni niso sposobni obvladovati pogojev svojega zdravja in da le nadpovprečni t. i. meta-človek lahko s posebnimi vajami razvije vse svoje potenciale, ki sovpadajo s popolnim zdravjem.
Wesselman & Kuykendall (2008) pokažeta šamanske metode54 zdravljenja, ki so primerljive tudi s Kristusovim načinom. Trdita, da se velikanska energetska mreža razteza prek kontinu-uma vesolij. Sočasnost je zanju trojni čas, ki se dogaja v enem trenutku, ker je medsebojno povezan s pomočjo matrice. Opisujeta šamansko-havajski način zdravljenja. Na aka-polju ša man komunicira z vsemi bitji. Namesto šamana predvidevata kot zdravilca Kristusa. Havaj ski izraz kahuna je povezan tudi z mojstrstvom molitve. Njuna teza je tudi, da je pomembnega le 20% medicinskega zdravljenja in kar 80% duhovnega zdravljenja. Le v stanju ljubezni se zdravimo. Antropološko je najpomembnejši odnos med telesom, dušo in duhom. Stalno vpra šanje je, kako vzdrževati harmonični odnos med temi plastmi.
Najboljša preventiva pred boleznimi je ljubeča družina (Gostečnik 2005). Če je le eden od obeh partnerjev obremenjen z negativizmi, ki izhajajo iz strahov, prenaša to na druge člane. Berne je ta proces imenoval zastrupljanje odraslega jaza. Zato je družinska terapija najboljša naložba za varno prihodnost. Ljubečih družin je še vedno premalo, vendar starši nis(m)o vsega krivi (Gostečnik, 2014) prav zato, ker ima vsak otrok zmožnost samooblikovanja.
Del krivde za zapuščene, najdene in posvojene otroke nosijo totalitarni sistemi. Na Kitajskem je zelo oster režim glede nosečnosti še danes. In nekatere neželene nosečnosti, pri katerih mati donosi, se na Kitajskem pogosto končajo tako, da ženske otroke, ki so jih rodile, preprosto pustijo... »poklic« neke Kitajke je bil zbiranje smeti... V svojem življenju je rešila 30 otrok (dojenčkov), ki jih je našla ob svojem delu. Štirje otroci so ostali pri njima z možem, druge so vzgojili sorodniki in prijatelji kot svoje otroke. Lou, njena biološka hčerka, je svoje življenje posvetila temu, da po zgledu svoje mame išče in rešuje zapuščene novorojene otroke po kitajskih ulicah. Resnica o drugačnosti samovzgoje teče po pretokih zmot politične indoktrina cije in restriktivnosti. Samorastniki so nam znani iz povesti Prežihovega Voranca.
S tem smo se dotaknili pojava nezdrave družbe. V Sloveniji bolniki še vedno preveč kopičimo zdravila doma. Sedimenti zdravil se kopičijo zlasti v starem organizmu. Anastezist mora pred operacijo vedeti, katera zdravila nekdo jem lje. V primeru tesnobnosti, depresije, nalezljivih bolezni, kroničnih bolezni je treba zdravila vsekakor jemati, zmeraj pa si moramo prizadevati za psihofizično zdravje (nič kajenja, redno gibanje, urejene socialne razmere in socialna mreža, pozitiven pogled na svet).
Odnos do bolezni, bolečine, delov telesa, zdravnika, recepta in jemanja zdravil je Findeise nova analizirala antropološko primerjalno z vidika kulture in religije pacientov. Protestanti denimo, vzamejo bolezen in jemanje zdravil odgovorno v svoje roke. Judje so previdni pri jemanju psihotropičnih zdravil, ker se bojijo zgubiti spomin, ki je za njih nadvse pomemben.
Nasprotje medikamentalizaciji, ki pred videva za vsako bolečino drugo tableto, je poskus po polnega samoupravljanja z lastnim življenjem. Napačno je, če skušamo svoje privatno življe nje voditi enako natančno knjigovodsko kot poslovno življenje. V tem primeru napravimo napako legalizma, v katerem je vse predpisano. Nekateri poskusi kažejo, da oseba, ki to dela, zboli za obsesivno nevrozo. Danes se državljani in organi oblasti izogibajo konfliktov z navidezno prijaznostjo drug do drugega. Kako do univerzalne sprave razlik? Kulturo se le simulira.
Večina psihoterapevtov se zaveda, da je obvladovanje čustev pri pacientih dolg proces. Le Doux (1996) se pri pojasnjevanju vloge amigdale in limbičnih možganov pri biološkem nasta janju čustev navezuje na Golemana. Danes še vedno ne znamo pojasniti nastanka vseh čustev. Zato je njihov nastanek še delno mističen. Vemo pa, da so elementarna čustva namenska in da nanje reagiramo telesno še preden se jih zavedamo. Prav zato jih ni lahko obvladati. Višji možgani – korteks le s težavo izklopijo reakcijo strahu. Možgani delujejo po načelu ukrepaj ali umiri, kar je različica reptilske reakcije boja ali bega.
Goleman (2006) meni, da je to zato, ker se nismo sposobni tako hitro prilagoditi tehnološ kemu razvoju. Zato še vedno reagiramo pretežno instinktivno. Zaveda pa se pomena social nega čustev za medsebojne odnose. Če čustev ne obvladamo, imajo destruktivne učinke na naše telo in odnose. Ne znamo pravilno oceniti dejanskih tveganj, ker jih ocenjujemo večje kot so. Vendar pa so raziskovalci EQ enotni v tem, da se čustva da obvladati. Vodja bo moral imeti razvit IQ in EQ, ki dasta modro odločitev, pri čemer bo upošteval tudi čustveni kapital (emotional capital po K. Thompsonu) delavcev in kupcev. Za Thompsona je čustveni kapital občutek verovanja in vrednote. Modrost odločitve je odvisna od sinergičnih učinkov različnih kapitalov.
S poskusi so na neki nevrološki kliniki v Kanadi dokazali, da znajo starejši v dobrem social nem okolju bolje obvladovati čustva in so zato po tej strani manj dovzetni za bolezni. Že sedaj je jasno, da so starejši z depresivnimi motnjami bolj dovzetni za alzhajmerjevo bolezen kot tisti, ki teh motenj nimajo. Warejeva je želela preseči svoje depresivno stanje in se pobrati iz dna trpljenja, sicer ji ne bi bila priložnost za osebno rast.
Če bodo nevrologi bolje razumeli, kako možgani ustvarjajo pozitivna nagnjenja pri starejših, bodo lahko to znanje aplicirali za boljše razumevanje povezave med mentalnim zdravjem in negativnimi nagnjenji kot so depresija in distorzije strahu, s katerimi se pacienti soočajo v izzivalnih situacijah.
Znano je, da je zdravstvena preventiva boljša kot kurativa, vendar se malo ljudi poslužuje bioresonančne terapije. Raziskava Inštituta za človeške vire je pokazala, da ima več kot polovica zaposlenih Sloveniji znamenja izgorevanja, 10 odstotkov pa jih je izgorelih, pri čemer ogroženost raste z izobrazbo in zahtevnostjo delovne ga mesta. Izgorelost (burnout) je stanje fizične, čustvene in duševne izčrpanosti, ki nastopi kot posledica dlje časa trajajo če čustveno zahtevne obremenitve na delovnem mestu. Pri tem ne gre le za čustveno in nevrološko krizo, temveč tudi za krizo vrednot, ki vodi do preobrazbe osebnosti in iskanja novega odnosa do dela, ljudi in sveta. Kot vidimo pri nastajanju distresa kot predhodnika izgorelosti poudarjajo vlogo vrednot in čustev. Warejeva je naletela v življenjskih okoljih na preveč žalosti, da je to ne bi izčrpalo. Zato se je morala spremeniti še od znotraj, da je ponov no zaživela navzven, kar opisuje v poglavju Tema in svit (2013, 281-294). Njen odgovor je »nasmehni se in vedi«
Stanje dobrega počutja in polnih energetskih rezerv imenujemo čilost. Če ne poslušamo govorice svojega telesa, ne vemo, kdaj smo že porabili rezervno energijo. Znake izčrpanosti energije (telesne, kognitivne, čustvene idr.) bi bilo treba prepoznavati in upoštevati. V tej točki bi moral biti posamičnik pozoren na možnosti obnove energije. Če ni, se mu utrujenost kopiči do preutrujenosti. Pokazali smo že, kako se stalno odločamo med zdravjem in boleznijo. 'Kandidat' za izgorelost bo opozorilna znamenja svojega organizma o preutrujenosti spregledal in še povečal svojo angažiranost pri delu. Tisti, ki so že izkušeni in ta pojav poznajo, bi ga morali opozoriti na posledice. Stanje preventive se pri nas izboljšuje, ker ga upoštevajo tudi delodajalci, vendar pa še ni dobro.
Na utrujenost vplivajo številni tako biološki kot psihološki ter specifični kulturni dejavniki. Težko namreč primerjamo utrujenost žalujočega po pogrebu, menedžerja, ki opravi dva čez-oceanska leta v enem tednu ali nekoga, ki se uči za maturo ter nekoga, ki se pripravlja na tekmovanje v triatlonu.
Dodatni objektivni dejavniki kot so manj kakovostna hrana in pomanjkanje gibanja, zadrže vanje v prostorih z umetno svetlobo in izpostavljenost najrazličnejšim stresnih dejavnikom povzroča, da se vse večje število ljudi sooča z utrujenostjo, ki ima specifično pojavnost glede na posameznika oziroma posameznico. Homeopatija kot način zdravljenja stremi k celostne mu obravnavanju zdravljenja ljudi, enako velja za pojav utrujenosti. Zato je pri homeopat skem principu zdravljenja odločilnega pomena tako kdo in zakaj je utrujen. Oseba, ki je ujeta v ponavljajoče se destruktivne vedenjske vzorce in posledice distresa, zgolj homeopatija ne more pomagati uravnovesiti stanje utrujenosti. Ključnega pomena so primerni spalni in prehra njevalni ritem ter vsakodnevno gibanje.
Človek je kot družbeno bitje močno vpet v socialna in moralna pravila svoje skupnosti. Vsa ta pravila prepovedujejo številna obnašanja in dejanja, ki bi jih človek v stanju vznemirjenja sicer storil, da bi rešil vzrok vznemirjenja in z mišično akcijo hkrati sprostil svojo živčno-hormonsko napetost ob vznemirjenju. Zato mnogi dražljaji, ki nas v življenju vznemirijo, ostanejo brez reakcije oz. dejanj, s katerimi bi se soočili z vzrokom vznemirjenja in se hkrati z dejanjem samim razbremenili.
Byrne (2011) piše o najstarejši in najnovejši resnici, o ljubezni, iz katere vse izvira in se vanjo vrača. Učijo jo učitelji našega časa v jeziku sodobnega sveta in naših zdajšnjih želja. Te se nam bodo brez dvoma uresničile, so prepričani govorci v knjigi Skrivnost, če bomo:
1. Prosili silo, ki ima mnogo imen (Bog, Vesoljna inteligenca, Univerzalna sila, itd.), a je nobeno ime ne poimenuje. Ker je nedoumljiva z razumom, ker presega vsa poimenovanja, ker je zunaj časa in prostora, onstran vseh jezikov in besed. Prepoznali jo bomo po njenem delovanju, nikoli po dogmah, ki jo hočejo definirati, uokviriti, posredovati in celo prodajati.
2. Verjeli tako močno, da bomo v svojih mislih vizualizirali, kar si želimo, kot da to že smo oziroma imamo (takega partnerja, tako hišo, toliko in toliko denarja, zdrave vse celice telesa….).
3. Vzeli, kar nam je bilo poslano in dano. Mnogi niti ne prepoznajo darila, kaj šele, da bi ga bili sposobni vzeti. Byrne (2011) dodajam še 4. pravilo, ki se glasi: Zahvalite se! Kajti hvaležnost in naše redno zahvaljevanje Bogu sporoča, da smo prosili, verjeli, in vzeli, kar smo dobili. Iz tega je razvidno, da je ljubezen zdrava in da je samorealizacija samozdravljenje kot smo videli na primerih Edenove, Hayeve, Warrejeve,...
3. Pogoji samozdravljenja
Že tisočletja so nam dostopna znanja in vešči ne zdravega življenja, preventive in stimulacije v težnji k samoozdravitvi. Na telesno-duševnem področju se sami zdravimo (self-traitment). Bolezen prinese novo zdravje in ne tistega, ki smo ga imeli pred njo. To dejstvo kaže, da bolezni ni smiselno preprečevati. Kako pa je mogoče, da jo človek sam premaga, da sam ozdravi? Očitno nosimo sile ozdravljenja v sebi, kar lahko dobro opazujemo vsako jutro in zvečer. Nedvomno smo zvečer bolj bolni kot zjutraj. Če smo dobro spali, vemo, da nas je spanje naredilo bolj zdrave. Pri tem odkrijemo nekaj zelo zanimivega: procesi ozdravljenja, ki tečejo ponoči močneje, imajo prednost. Tudi procesi rasti so ponoči intenzivnejši kot čez dan. Vse, kar ima opraviti z izgradnjo in ozdravljenjem, je vezano na noč in stanje človeka pri nočnem počitku. Nasprotno pa je podnevi, ko smo budni. Budnost je proces razgradnje. S tem, da smo budni, postajamo bolni. Budnost črpa zdravje podobno, kot nas spanje naredi bolj zdrave, kar je zanimivo dejstvo.
Samozdravljenje z občutki ljubezni je lažje kot preobrazba slabe volje. Naša energija pač izra ža naše razpoloženje, zato je dobro, da se naučimo sami uravnavati lastno razpoloženje, kajti s tem hkrati uravnavamo svoj pretok življenjske energije. Nemoten pretok je namreč osnovnega pomena za naše zdravje: kadar nismo pretočni oz. je v nas polno blokad, je naravni pretok naših ustvarjalnih energij onemogočen in predstavlja resno grožnjo zdravju. Povedano drugače: večina bolezni je posledica blokade naravnega pretoka človekovih ustvarjalnih energij.
Blokade energetskega toka niso nič drugega kot človekov beg pred bolečino. Potlačitve v nezavedno vodijo v zasvojenosti. Ljudje smo prepričani, da se bolečini lahko izognemo tako, da prekinemo energetski tok, ki nosi bolečino. Zidovi, ki smo jih zgradili, da bi se zavarovali pred ranami, nam preprečujejo povezanost z našim globljim jedrom ali bistvom.
Izkušnje kažejo, da je še bolj pomembna kot skladnost posamičnika z družbenimi oz. politič nimi težnjami, skladnost s samim seboj. Če posamičniku ne uspe premagati družbenih pritis kov ali razrešiti osnovnih konfliktov iz otroštva, sčasoma zboli. Rak se danes pogosto navaja kot preizkusno točko obračuna s svojim dosedanjim napačnim načinom življenja. Ni dovolj le samokontrola misli, ampak tudi čustev. Videli smo, da niso pomembne le pozitivne misli, ampak tudi pozitivna čustva. V tem oziru razlikujemo dve vrsti ljudi – tisti, ki hočejo in tisti, ki nočejo slišati resnice oz. diagnoze svojega stanja.
V prebujajoči svetlobi vsakdo lahko zdravi sebe in druge. Pravzaprav to tudi počnemo v vsakodnevnem življenju, čeprav tega morda ne imenujemo tako. Spomnite se, kaj storite, ko vas v telesu nekaj zaboli – z dlanmi se nagonsko dotikate bolečega predela in mu s tem pošiljate zdravilno energijo – sami sebe torej zdravite.
Če to počnete z občutki ljubezni, so vaši dotiki veliko bolj učinkoviti, kakor če to delate s slabo voljo. Naša energija pač izraža naše razpoloženje, zato je dobro, da se naučimo sami uravnavati lastno razpoloženje, kajti s tem hkrati uravnavamo svoj pretok življenjske energije. Nemoten pretok je namreč osnovnega pomena za naše zdravje: kadar nismo pretočni oz. je v nas polno blokad, je naravni pretok naših ustvarjalnih energij onemogočen in predstavlja resno grožnjo zdravju. Večina bolezni je posledica blokade naravnega pretoka človekovih ustvarjalnih energij.
Larson (2010) svetuje, kaj lahko storimo za zdrav način razmišljanja. Ker s čustvenimi stanji kot so gorje, obup, razočaranje, pobitost, malodušnost najbolj blokiramo optimalno delovanje naših energetskih pretokov, so potrebne za njihovo premagovanje veščine obvladovanja čus tev, da bi postali kreativni in uravnoteženi in občutili radost in srečo, ki predstavljata največje dobro človeka.
Znanje za samozdravljenje je Eden delno neformalno prevzela od drugih, predvsem na daljnem vzhodu. Predvsem pa se je na osnovi opravljenega tečaja in izkušenj lastne prakse naučila videti energijo in zdraviti sebe in druge s pomočjo (samo)uravnavanja energije po metodi dotika (touch health). To metodo je mogoče uporablja ti hkrati s kakršnimkoli drugačnim načinom zdravljenja, ker jih ne ovira in nima nikakršnih stranskih učinkov. Vsak do lahko s tapkanjem in masiranjem telesnih meridijanov spodbudi svoje telo ali telo drugega, da tako poživi oz. deblokira energijo. Najbolj učinkovite vaje je zbrala v » Pet minutni dnevni rutini«. Po svojem integrativnem pristopu je Eden znana po vsem svetu, zlasti v ZDA. V avtobiografskem modelu je samozdravljenje pogoj za pomoč drugim.
Ihan (2011) ve, da se je treba tedaj, ko sposobnosti telesa upadajo, treba vesti čim bolj discipli nirano. Zato je ravno šibkost telesa tisto, kar nas dela zveste samemu sebi in sočutne do drugih. Le odprto rano lahko Bog pozdravi, kajti le resnica, ki boli, tudi osvobaja.
Distres je vse tisto, kar naše bitje privede v nenaravno neravnotežje (disbalans). Če traja dalj časa, oslabi naše zdravje, ker telo uporablja svoje rezerve in moč, da se lahko na naraven način bori z njim. Naj navedemo nekaj stresorjev: toksini (onesnažena hrana, voda, zrak, tisko kovine, kemikalije, detergenti, kozmetični preparati…), mikrobi (bakterije, virusi, paraziti, glivice…), travma (fizična, psihična, čustvena), vplivi iz okolja (vlaga, veter, suša, vročina, mraz…tehnološka in druga žarčenja, radiacije, X-žarki…) pomanjkanje ali presežek prehran skih substanc (minerali, vitamini, beljakovine, maščobe, encimi…) mentalno-čustveni vzroki (pretirana skrb, strah, jeza, bes, srd, pohlep, ogorčenost, žalost…) in tudi pomanjkanje ljubez ni, prijateljstva, intelektualne stimulacije, neznanje in nezavedanje dejanj, ki vplivajo na naše telo…potem pa še dedni faktorji, konstitucija…itd. Posledica te dezorientacije je, da ne znamo več poslušati lastnega telesa in nanj sploh pozabimo, tako kot na bitje srca. Zato je pomembno je, kako posamičnik obvladuje distres. Število dejavnikov tveganja distresa je več je, kot jih lahko obvladujemo.
Kristus je prišel v Palestino, da bi nam pokazal ljubezen, da bi nam pokazal, da je narava božanskosti ljubezen. Popolno ljubezen je prvič izrazil v človeku. V 2000 letih še vedno nis mo izrazili tistih kvalitetnih duhovnih energij, ki jih je Kristus zapustil svetu. Veliko posamič nikov je seveda v sebi uresničilo kvaliteto ljubezni in postali so učenci, posvečenci in nekateri mojstri modrosti. Ko so izrazili Božjo ljubezen, so dosegli relativno popolnost, ki jo bomo nekoč izražali tudi mi. Ni nenavadno, da je Jezus kot simbol ljubezni tudi zdravilec. Tudi nekateri indijski guruji zdravijo z močjo modrosti.
Ni vseeno, ali goji posameznik do lastnega zdravja pozitiven ali negativen odnos. Čim bolj se umika država iz javnega zdravstva, tem bolj je vsak sam odgovoren za vzdrževanje zdravja tako preventivno kot kurativno, ko je že v procesu zdravljenja. Skrb posameznika za lastno zdravje postaja tem intenzivnejša, čim starejši je. Še vedno je možna pot do zdravega posa meznika v zdravi družbi. Vseh bolezni se ni mogoče izogniti, nekaterim pa se ni treba izpostavljati. K skrbi za lastno zdravje sodi upoštevanje preizkušenih nasvetov kot so medita cija, prehrana, gibanje, naravno okolje. Vsak odrasli v reviji Zdravje in drugod najde profile, ki mu lahko pomagajo – psiholog, socialni delavec, radiestezist, maser, kiropraktik, akupunk turist, homeopat, bioenergetik, psihoterapevt, astrolog, skupina bolnikov. Vemo tudi s kakš nimi pripomočki si lahko pomagamo glede na to, kaj komu pomenijo simboli, mandale, mudre, mantre.
S. Somers (2013) je pionirka na področju zdravja žensk. V intervjujih z najnaprednejšimi zdravniki s področja anitiaging medicine odkriva razsvetljujoče in rešilne informacije za nara ven pristop k življenju, brez uporabe zdravil. Razloži nam 8 korakov do resničnega zdravja, ki predstavljajo mejnik medicine prodora.
Ali verjamemo terapiji s kristali? Kako s kristali do energije? Človeško telo je v 70% iz vode, ki ima neuravnoteženo molekularno strukturo. Ko se dobro počutimo, so vibracije celic 100 %, ko se počutimo slabo so na 80 % in ko zbolimo na 50 % ali manj. S starostjo je telesnih tekočin vedno manj, kri je gostejša, srce težje dela (oslabelost srčne mišice), spomin je slabši. Kristali s svojimi vibracijami strukturo bode v našem telesu spravijo v pravilno ravnovesje. Torej kristali spremenijo strukturo vode v našem telesu v pravilno, kar nas umiri, sprosti, da lažje zaspimo.
»V kristalu imamo čisto evidenco obstajanja formativnega življenjskega principa. Ne more mo razumeti življenja kristalov, ker so le živa bitja.« (Nikola Tesla) Kristali so najvišja oblika razvoja v svetu minerala, s pravilno razporejenimi atomi, ioni in molekulami. S pomoč jo kristalov se lahko sami na enostaven način osvobodimo napetosti, nervoze, travm, stresa, strahu, prebudimo intuicijo in emotivno inteligenco, občutljivost, obvladujemo lastno energi jo. Kristali, drago in poldrago kamenje so lahko okras in odraz moči, odvisno od tega v čigavih rokah se najdejo. Njihova osnovna naloga je uravnoteženje in zdravljenje telesa, uma in čustev.
Po holističnih predpostavkah pa posameznik zboli, če ima takšen nezavedni obrazec in če dela več, kot je uskladil. Hedonistično zasnovani trenutni užitki so dolgoročno bolj škodljivi kot asketski princip odloženega užitka oz. ugodja.
Sami se zdravimo s poslušanjem-zaznavanjem sprememb v telesu, s samozaupanjem v učin ke sprejetih ukrepov, s pozitivnimi mislimi, čisto zavestjo, molitvijo, neprestanim treningom fizične in psihosocialne kondicije, zdravo prehrano oz. zdravim načinom življenja.
Samozavedanje je prvi pogoj samozdravljenja. Goddard (2015) meni, da česar ne določimo kot resnice o sebi, ne moremo prebuditi v našem svetu. Torej, zamisel o sebi, kot na primer: jaz sem močan, jaz sem varen, jaz sem ljubljen, določa svet, v katerem živimo. Kojc je to imenoval zaupanje v prasilo.
Priročnik Samozdravljenje za bolnike (Pisk, 2011) je najobsežnejši doslej. Vključuje 22 avtor jev, 7 recenzentov, 35 zdravstvenih težav na 407 straneh. Iz vsebine priročnika: značilni znaki in simptomi, kaj mora mo vedeti, ko se odločamo za samozdravljenje, kako si lahko pomaga mo sami brez zdravil, katera zdravila lahko uporabljamo: kemijskega ali naravnega izvora, zdravilna zelišča.
Duhovni način zdravljenja je dopolnilo klasično-medicinskemu. Kadar drugi osebi na duhovni način pomagamo da ozdravi, delujemo v alfa stanju. Proces ozdravitve je naravna posledica alfa ravni možganske frekvence. Smo eno. Naša ločena telesa so nepovezana v objektivnem fizičnem svetu, toda naši, navidezno ločeni umi, so v resnici povezani v subjektivnem, nefizič nem svetu.
V Sloveniji lahko rekreativni in profesionalno-tekmovalni šport še razvijamo z ustrezno zakonodajo in organizacijo z dobrimi vaditelji. O razvojnih strategijah bi bila potrebna še razprava. Na področju športa vlada v svetu korporacijsko-borzni kaos. Vlada podpira samo profesionalni šport in pozablja, da je ta že nezdrav, ker stiska iz posameznih tekmovalcev poslednje napore za zmago za sako ceno. Pozablja pa tudi, da je rekreativni šport podlaga profesionalnega in da je edini celosten. Čeprav prodirajo psihosomatski pristopi čedalje bolj v metode športnega treninga, pa vendarle s stilu 'kruha in iger' navsezadnje zanima večino le rezultati – rekordi. Vsaka specialistična dejavnost vključno s športno terja od posameznika predvsem specifične napore, toda sčasoma se pokaže, da človeku enostranosti škodujejo. Tudi na drugih področjih dejavnosti se pokaže, da bi poleg realne pragmatične politike rabili še politiko hrepenenja oz. možnega razvoja. Tudi športni vaditelji ne razlikujejo med menidžmen tom in vodenjem: med kontrolo izvedbe nalog z opozarjanjem na napake in usmerjanjem izvajalcev k odličnosti. Srečno ujemanje nastane tedaj, ko športnik naleti na takšnega trenerja, ki prav takšnega potrebuje. Nekateri ljudje, ki so nagnjeni k vodenju, potrebujejo takšne ki so usmerjeni k stvarem, drugi pa so nagnjeni k dinamičnemu, sočutnemu vodenju in ustrezajo takšnim, ki rabijo več osebnega razumevanja. To je tudi razlika med športom kot trdim delom za rekorde in športom kot prostovoljno in celo svobodno dejavnostjo. Profesionalna identiteta je lahko s pomočjo NLP treninga ali brez. Učitelj ali trener brez NLP je statičen. Inspiracijsko vodenje sloni na vrednotah. Transformacijsko vodenje pomeni soustvarjalno, soigralec in sopotnik. Le športne vadbe v kraljestvu svobode vodijo do uspeha, po katerem delo, ki ga opravljamo z veseljem zanima tudi druge in ga zato priznajo.
Danes se več govori o psihosomatskem razstrupljanju telesa. Eden izmed njih je odpuščanje. Izhod iz začaranega kroga zamer in krivde vidi Russell v odpuščanju (gr. aphesis), ki mu pomeni zaobljubo, budnost, potrpežljivost in samoopominjanje. Drug način so razni treningi in psihoterapije. Zlasti slednje okrepijo psihosocialno komponento sodelovanja s sodelavci.
Kot vidimo so cilji podobni. Zato je tudi bb že energetski trening za opcijo več.
Zanimivo bi bilo evalvirati učinke posameznih tipov vadb. Morda opravljajo evalvacijo v Stu diu body balance in kje drugje. Najbolje je, da napravi udeleženec, ki je obenem še v delov nem razmerju, svojo samoevalvacijo. Temeljno vprašanje je, ali so udeleženci z vode njem vadb in z njihovimi učinki na sebi zadovoljni, ali pa bi pri samem vodenju in posledično tudi pri sebi kaj izboljšali. Po moji samoevalvaciji lahko zapišem, da živim za vadbe body balance (v nadaljnjem besedilu – bb), ker iz vsa ke potegnem nove ideje. Eden izmed pogojev dobrega počutja je, da je vaditelj bolj voditelj kot manager, ki kontrolira napake. To, kar ima bb vpisano kot splošne cilje je težko evalvirati, ker bi rabili posvet z zdravnikom. Laže vidim psihosocialne cilje. Sem bolj kongruenten, ki je tudi cilj NLP in bolj vzdržljiv pri vsakdanjih poslih, vendar pa se tudi prej zavedam potreb telesa zlasti po počitku.
Znotraj okvirov možne evalvacije lahko domnevamo, da gre večini le za vzdrževanje telesne kondicije, drugim za zdravje, tretjim za obliko druženja. Pri pridobivanju novih veščin pa se moramo vprašati po odnosu posameznikov do osebne rasti. Ali jo kdo jemlje celostno in sistematično, ali pa le spontano? Menim, da se čedalje bolj kaže, kako so le višje energetske vibracijske ravni posameznikov in skupin za današnji pospešen razvojni tempo konkurenčne, čeprav je v ozadju darwinistična ideja, da preživijo le najmočnejši. Dokler ne preseže določene še sprejemljive meje je to tudi zdravo.
|
