5. Sklep
V tem zapisu smo proučevali celostne pristope k zdravljenju. Ti niso medicinski, ampak so predvsem alternativno intuitivni. Človek je celota po antropološki vertikali. Zato so naše biografije obenem biologije telesa, zemljevidi psihosocialnih stikov in fenomenologije duha s teofanijo. Zanimivo je, da se medicina vrača tudi nazaj k biološko determinističnim pogledom in razlagam bolezni/zdravja. Ni povsem jasno, kakšne so zakodirane kode svobode v nezaved nem, kaj smemo in česa ne, tako se učinki odslikavajo v našem telesu. Po determinističnem stališču bi bile vse dedne bolezni neizogibne, glede na koncept svobodne volje pa bi se načelno vseh lahko izognili. Kot vemo se vseh bolezni ni mogoče izogniti, vendar pa se nekaterim ni treba izpostavljati.
Razčlenili smo družbene in individualno-osebne vrednotne poglede na zdravje. Zavzemamo se za osebno pozitiven odnos do zdravja. Ni vseeno, kakšni so družbeni (socialni, politični, ekonomski, kulturni) okviri zdravja/bolezni, ker vplivajo na našo samopodobo. Čim bolj se umika država iz javnega zdravstva, tem bolj je vsak sam odgovoren za vzdrževanje zdravja tako preventivno kot kurativno, ko je že v procesu zdravljenja. Danes o zdravi družbi (Frommov izraz) ne govorimo več, o zdravem načinu življenja posamičnikov pa vedno bolj. Preobrat v paradigmi zdravljenja se je začel v 70. letih s psihonevroimunologijo, ki prenaša odgovornost za zdravje na osebne moči posamičnika.
Zdravstvene težave sodobnika so specifične: manj je nalezljivih in več je kroničnih bolezni, več je alergij.
Fromm (1955) razlikuje dve osnovni obliki orientacije do sveta:
1. produktivna (ki naj bi omogočila avtentični razvoj osebnosti in uresničenje človekovih potencialov), 2. neproduktivna. Neproduktivna orientacija zajema več tipov:
- orientacija sprejemanja,
- orientacija izkoriščanja,
- orientacija zbiranja,
- tržna orientacija.
Skrb je dvorezen pojem. Po eni strani je skrb izraz ljubezni do sebe in do drugega, po drugi strani pa zlasti prezgodnja zaskrbljenost kaže na nerešenost problemov in vodi v bolezen. Skrb za lastno telo je danes postala obsesija salutokracije, kulta zdravja in dobrega počutja za vsako ceno. Takšna zaskrbljenost je sredstvo za prekrivanje smrtnosti in končnosti in je nada ljevanje mita o večni mladosti in odlaganja staranja zaradi negativnega odnosa do njega. Is krenost do sebe je pri ozdravljenju pomembna, če že ne odločilna. Načelno jo zoperstavljamo zlaganosti življenja zahodnega človeka, političnim lažnim obljubam, samozaslepljevanju in varanju drugega. Kot drugi pojmi je tudi iskrenost pluralen pojem, ki je povezan z osnovnimi vrednotami, resnico, interesi in motivi.
Skrb za zdravje smo proučevali s sociološkega, psihološkega, psihosomatskega, etičnega, duhovednega vidika. Poleg uradne medicine se razvija tudi zdravilstvo, homeopatija, imuno logija, salutogeneza in psihosomatska spoznanja. Skrb za lastno zdravje vključuje preizkušene nasve te, meditacijo, zdravo prehrano, gibanje v narav nem okolju. V smislu preseganju nezavedno negativnega odnosa do zdravja smo primerjali nekatere teorije in prakse zdravlje nja Hayeve, Myssove in drugih terapevtov.
Vsak dan nas zasipajo z novimi informacijami o vzdrževanju zdravja našega telesa. Odrasli v reviji Zdravje in drugod najdemo ustanove in poklicne profile, ki nam lahko pomagajo – psi holog, socialni delavec, radiestezist, maser, kiropraktik, akupunkturist, homeopat, bioenerge tik, psihoterapevt, astrolog, skupina). Najdemo tudi pripomočke, s katerimi si lahko pomaga mo (kristali, piramide, simbolni predmeti, majčke, simboli, naravni izvori zdravilnih energij, svetišča, kasete).58 Morda je bolje, če najprej spoznamo osnovna načela in si potem poiščemo ustrezne pripomočke, da se ne bi v množici »dobrih ponudb« izgubili.
Če je Fromm videl problem zdravja posamičnika v kontekstu zdrave družbe, ga pa mi iščemo v odnosu med naravnim in nadnaravnim v človeku. V različnih filozofijah je težišče tega, v čem je človek naravno in v čem nenaravno oz. protinaravno, metafizično sofisticirano bitje, drugje. Gre tudi za nejasne meje med obema stranema. Zato je nesmiselno postavljati ozke dileme, ki izhajajo iz oscilacij med skrajnostmi. Očitno pa je, da so prevelika pričakovanja, prepričanja, hipertekmovalnost in ponos so vir notranjih konfliktov, medtem ko previdnost, potrpežljivost, predanost, prijaznost in preprostost vodijo prek konflikta.
Antropologija zdravja, bolezni in zdravljenja59 se razvija podobno kot vsaka druga antropolo-gija. Naravni ljudje npr. na Kavkazu naj bi bili najbolj zdravi. Po večini pristopov je prizade vanje za celovito osebnost zdravo. Homo duplex je za Nietzscheja bolna žival. Kot človek brez vesti že po definiciji ne more biti iskren. Totalitarizem ta pojav ubija. Iskren je tisti, ki živi svobodo in zanjo odgovarja, ki ve kaj hoče in se ne spreneveda. Iskrenost je to, kar ni hinavščina in ni le na besedni ravni. Čim starejši smo, tem pomembneje je, kako zdravje razumemo in kako zanj skrbimo, ker zdravje ni več le naravna danost. Zato smo najpogostejši obiskovalci zdravnikov. Predvideva mo, da se bo zaradi staranja prebivalstva raziskovanje bolezni še intenziviralo in da bo šol alternativnega in duhovnega zdravljenja več.
V depresiji se posameznik zapre vase, ne razume novih pomenov in namenov. Ničesar, kar bi ga spravljalo bodisi v gibanje drugam bodisi k transformaciji sebe v smislu reorganizacije lastnega življenja, ga ne motivira. Vezan je le na (ne)ugodje v danem stanju.
Nasprotno pa smo svobodni tedaj, ko smo v čistem trajanju. Trajanje je za Begsona60 očitno sinonim za smisel življenja, je sinonim za duševno bogastvo, ustvarjanje novega, je skriti zaklad, ki ga obujamo v živem spominu kot svoje najbolj avtentično bivanje. Pomembno je torej, da znamo odpreti čustvene ventile, se zdravo razjeziti, udariti s pestjo po mizi, zakleti, se izkričati (saj ne na druge!), se glasno nasmejati, uveljaviti svoj prav. Določenih reči se še sramujemo, ker so nam dopovedovali, kaj se za pridne punčke/fantke ne spodobi.
Veliko avtorjev izenačuje proces alternativnega zdravljenja z osebno rastjo. Razlog je v tem, da nas opozarjajo, kako obstoječi vzorci vplivajo na dušo in telo ter kako se soočati z njimi. Ti vzorci so gibalo bivanja in z njimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju. Vedno znova se učimo, tudi na lastnih napakah. Bistveno pa je, da jih ne ponavljamo, pač pa ponavljajmo vaje za navajanje na nove vzorce.
Takšna alternativa je tudi pulzna magnetna terapija deluje na principu pulzirajočega magnet nega polja, ki vpliva na biokemične in biofizikalne procese v celicah, zlati na šibkejše in obolele celice. S terapijo vplivamo na boljšo presnovo in znatno pospešimo obnavljanje obole lih celic, tkiv in organov. Marsikje v tujini in pri nas to metodo uspešno uporabljamo pri zdravljenju osteoporoze, artritisa, revmatizma, bolečinskega sindroma, ishialgije, multiple skleroze, polinevropatije, migrene, pri celjenju ran, celjenju zlomljenih kosti in zdravljenju atletskih poškodb.
Sleherni trenutek našega življenja od spočetja je zapisan v vsaki celici. Težava je v tem, da je v celičnem spominu poleg lepih vtisov tudi veliko negativnih izkušenj. Kadar doživimo trav mo, se celica skrči in stisne. Negativno čustvo se zaklene v emocionalnem telesu, nekaj časa se krči, dokler se povsem ne zapečati. Telo tako otopi. Skrčenje celic z leti prinese bole zen in neravnovesje, celo mutacijo celic (rak, tumor, slepota,…). Naredite korak zase in izberi te ozdravljenje.
To dela zdravilec Ger Lyons iz Irske, ki je kot karizmatik čist in mogočen kanal božanske energije, odprto, edinstveno in ljubeče bitje, ki živi in izžareva ljubezen, luč in resnico. Še bolje pa je, če težavo zaupamo Jezusu, ki se s svojimi žarki dotakne in odpre srce in dušo vsem okoli sebe. Ko sedite z njim v svetem prostoru, se začnejo raztapljati plasti otopelosti in travm v telesu. Med tem, ko sveta energija popelje vaše telo in vaš um skozi globok proces očiščenja, boste začutili vročino, mravljince in močno energijo, ki teče po vašem telesu.
Energija preobrazbe in zdravljenja prodre skozi stare okvire in strukture resničnosti, sprošča in preobraža travme in omejitve, odpira celice, razširja zavest, opušča strah ter dovoli resnični in pravi izraz in vse možnosti duše, da se v popolnosti sprostijo in uresničijo. Vaše celotno bitje se odpre, iluzije ločenosti se razblinijo, začnete ustvarjati in doživljati čudeže.
Energija, ki jo prikliče molitev, prežame bolne celice in jih napolni s svetlobo. Ta energija vstopi v telo skozi 'čakre' ali centre moči v etrskem dvojniku telesa in skozi endokrini sistem spremeni naravo celic. Vse molitve so potrebne: duhovni boj, izročitev, za izlitje svetega duha, za kesanje, odpuščanje, darovanje – priprošnje in zahvaljevanje.
Naša naknadna obžalovanja se skladajo z našimi nezadovoljenimi primarnimi potrebami, ki jih priznavajo vsi psihologi in bi jih zato morali pomagati zadovoljevati že starši otrokom od rojstva. Doslej pa se je pogosto dogajalo, da jih stari starši le slabo poznamo in nismo bili pripravljeni zanje kaj več žrtvovati. Zavedati bi se bilo tudi treba, kar umira v nas in je dobro, da umre. Verjetno ne gre za naše nesposobnosti kot za obrambo egocentričnih privilegijev.
Pomembno si je zapomniti, da ne glede na stopnjo na kateri se trenutno nahajamo v življenju, nimamo nobenega razloga za obžalovanje. Proces obžalovanja nam prinese zgolj trpljenje, saj dovolimo, da nam preteklost narekuje, kako naj se počutimo v tem trenutku. Edith Piaff ni ničesar obžalovala.
Namesto tega lahko uporabimo preteklost kot orientacijsko točko za razumevanje, katere prilagoditve potrebujemo na naši poti naprej. Prilagoditve naj ne bi bile odraz bolečine, žalosti, obžalovanja ali sodbe, temveč preprosto odločitev, da stvari naredimo drugače. Učimo se ves čas, vendar nam obžalovanje lahko zelo hitro ustavi ta proces učenja. Ko pride do ustvarjanja sprememb, bodite pomirjeni s sabo in se spomnite, da je vsak trenutek nova priložnost!
Sreča je tudi moralna dolžnost psihosocialnega blagostanja. Altruizem je tudi zdrav. Vir oseb ne rasti je v motivih, kakšni bi želeli biti v odnosu do sebe, drugih in do Boga. Na koncu lah ko rečemo, da smo srečni, če lahko ljubimo, smo prijazni, najdemo inspiracijo za delo, ki nas veseli in smo zato v njem uspešni in osebno tudi zdravi. Srečni smo, če smo si katero obžalo vanje prihranili, ker smo nekatera hrepenenja uresničili. V tej knjigi začenjam s srečo, v drugih se sprašujem najprej po varni in smotrni energiji so-delovanja, ker naša civilizacija sicer ne bo mogla preživeti.
Nekoč so stari starši z gotovostjo vedeli, kaj je za koga dobro in kaj slabo. Danes je to zelo vprašljivo početje. A. Rebula uči le nežno z lastnim primerom. Kajti 'metati drugemu v obraz težke resnice (pa čeprav z najboljšim namenom), je potemtakem tvegano početje. Ljudje lahko dihamo le, če se nam zdi, da živimo prav, da smo dobri in pametni. Odkriti, da smo naredili kaj hudega ali da smo slepi za kaj hudega, je kot ostati brez zraku na neznosni višini.
Zato je bolje, da pot do resnice, kot jo vidimo, samo nakažemo. Biti povabljeni v resnico je nekaj drugega kot biti prisiljeni gledati nanjo z grozljive višine. Drugi bo stopil na pot navzgor, če želi, in sam bo odgovoren za zahtevni vzpon, in toliko se bo dvigal, kolikor čuti, da je pripravljen videti.
Siliti koga s seboj na vrh, v odkrivanje resnice o lastnem življenju, naredi našo hojo mučno, neuspešno in podobno vojni. Vsak od nas zmore le svojo lastno težo, če hoče živeti ljubeče. Nismo odgovorni za pripravljenost kogarkoli na odkrivanje osebne resnice, niti za najbližje ne. Zato je bolje, da se vzpenjamo na svoj hrib, srečujemo vse, ki hodijo v isto smer, in spoštujemo vse, ki ostajajo v dolini. Oni zelo dobro vedo, zakaj se ne premaknejo. Nekateri nočejo izgubiti, kar se glede na Aristotela nenavadno sliši, svoje ekstremne (de)priviligiranosti.
Warejeva (2013) živi s stališča ars moriendi v smislu sprave s samo seboj. Ta cilj si zastavlja z vidika uresničevanja srčnih želja in teh je imela veliko. Njen proces samovzgoje je vključeval čiščenje same sebe. To delajmo potrpežljivo in nežno brez obsojanja drugih. Vzljubila je notranjo lepoto. Umirajoči vedo, da je najpomembnejše, kdo smo in ne koliko imamo in kaj o nas menijo drugi. Če kdaj, v tej fazi izhajamo iz sebe. Kljub obžalovanjem so na koncu vsi umirajoči našli duševni mir in srečo. Če pa umremo nenadoma, nimamo časa za razmišljanje in osmišljanje. Warejeva je izluščila pet dejavnikov obžalovanja. To seveda niso vsi. Na enega izmed njih je pokazal Dyer (2012) v smislu sledenja črednemu nagonu, ki označuje masovnega človeka (nem. Massenmensch). Kot vemo, je totalitaristični oz. avtokrat ski režim znal utišati glasove lastne vesti. Svoje poslanstvo pa lahko uresničijo prav tisti, ki pravočasno slišijo in sledijo klicu (gr. klesis, lat. vocatio) lastne vesti. Zato je treba biti na smrt pripravljen prej. Česar nismo storili dobro, si moramo odpustiti, da se ne obsojamo. Umreti mora tisti del nas, ki nosi bolečine preteklosti. Warejeva je pozitivna revolucionarka v svoji duhovni rasti in rasti drugih. Odgovor na Štefančičevo vprašanje (2012), zakaj si življenje zasluži, da ga izgubimo po eni strani zakon nastajanja in minevanja in na drugi strani večnost obnove.
Nismo gospodarji svojega zdravja, vendar pa pogoje zanj do določene meje bolje obvladuje mo kot jih že. Ta knjiga je namenjena premisleku, da bi jih bolje obvladovali, če bi poznali kulturo okolja, v kateri živimo in določen odnos do zdravja tudi goji. Različna okolja gojijo različne odnose do zdravja. Na koncu lahko zvedemo te odnose na pozitivne in negativne, kar po Frommu pomeni na biofilijo in nekrofilijo. Nekrofilija se redkokdaj izdaja v svoji identič nosti, ampak se prikriva, zato je pristne biofilije manj kot se zdi. Posameznik ima že nezaved ne prevzete vzorce, zato v kakem rodu vsi dobijo raka, drugi pa dolgo živijo.
Projekt eZdravje združuje aktivnosti vpeljave rabe komunikacijskih in informacijskih sredstev na področju zdravstva, s katerimi bo moč zagotoviti učinkovitejše javno-zdravstvene storitve. Rezultati projekta eZdravje bodo omogočili, da se lahko zdravstveni tretma bolnika bolje prilagodi potencialnim in aktualnim pacientom, olajša njihovo in našo mobilnost in varnost, zmanjšuje stroške zdravstvenih storitev ter podpre interoperabilnost v državi in prek meja.
Uvodne aktivnosti projekta eZdravje so se začele v septembru 2008, predvideno trajanje pro jekta je do junija 2015. Za to obdobje je pripravljen akcijski načrt in definirani vsi podprojekti. Do tedaj so na voljo tudi evropska sredstva, skupaj 27 milijonov evrov. Dograjen bo šele do leta 2023, ko bo treba vse razvite rešitve vzdrževati in nadgrajevati. Uspeh projekta bo v veliki meri odvisen od zaupanja posameznikov in zdravstvenih delavcev v to, da so vsi vidiki eZdravja, ki vplivajo nanje, oblikovani tako, da postavljajo interese dvigovanja kakovosti in povečanja varnosti na področju zdravstva na prvo mesto. eZdravje je gonilo informatizacije in digitalizacije slovenskega zdravstvenega sistema. Naš zdravstveni sistem stremi k celovitosti, kakovosti, ažurnosti storitev in k aktivni soudeležbi pacienta pri doseganju svojega zdravja. Projekt eZdravje bo prispeval k integrativnosti delovanja zdravnikov in pacientov. Ne vem pa, ali bo šlo tudi za vključevanje različnih vrst medicine v splošno skrb za zdravje posameznika.
Literatura
- Agamben, G. (2008). Čas, ki ostaja. Komentar k Pismu Rimljanom. Ljubljana, Študentska založba.
Anderson, G. (2008). 22 Zakonov zdravja in vitalnosti. Kranj, Ganeš.
- Atkinson, W., W. (2010). Sugestija in avtosugestija. Ljubljana, Atelje.
- Brofman, M. (2006). Ozdravite lahko kadarkoli. Sistem zdravljenja telesa kot ogledala. Ljubljana, Ara.
- Byrne, R. (2011). Skrivnost. The secret. Ljubljana, Mladinska knjiga.
- Capuder, A. (2008). Henri Bergson, intuicija in misel. Celje, MD.
- Campbell, T. Colin, Campbell, Thomas M. (2012). Kitajska študija : najcelovitejša kdajkoli izdelana študija o prehrani in osupljivih posledicah prehrane ter hujšanja na dolgoročno zdravje. Maribor : SITIS.
- Crawford, R. (1993). A Cultural Account of 'Health': Control, Release, and the Social Body. V: A. Beattie, M. Gott, L. Jones in M. Sidell (Ed.). Health and Wellbeing. London: A Reader. Macmillan
- Chang, S. (2003). Popolni sistem samozdravljenja. Taoistične notranje vaje. Ljubljana, Tangram.
- Cox, P. (2003). Človek mora imeti sanje. Ljubljana, Lisac.
- Cox, D. & Hoover, J. (2002). Sedem korakov za doseganje nadpovprečnega v povprečnem svetu. Ljubljana, Lisac.
- De Angelis, B. (2004). Samozavest. Kako si jo pridobiti in živeti z njo. Ljubljana, Karantanija.
- Dedopulos, T. (2006). Kabala. Uvod v ezoterično srce judovskega misticizma. Ljubljana, MK.
- Eden, D. (2013). Energijska medicina. Ljubljana
- Eden, D. (et al., 2013). Obljube energijske psihologije. Ljubljana
- Enders, G. (2015). Čarobno črevesje. Kaj morate vedeti o delovanju črevesja? Ljubljana.
- Fabrega, H. Jr., Silver Daniel B. (eds., 1973). Illness and Shamanistic Curing in Zinacantan. An Ethnomedical Analysis, Stanford University Press, Stanford, California.
- Ferryjev, L. (1998): Novi ekološki red. Drevo, žival in človek. Ljubljana, Krt.
Frankl, (2015). Zdravnik in duša. Celje, MD.
- Gawain, Sh. (1982). Creative Visualization. New York, Bantham new age books.
- Giblin, L. (2000). Kako se spretno sporazumevati za uspešno kariero, srečnejše družinsko življenje, boljše družabno življenje. Ljubljana, Amalietti.
- Goddard, Nevile (2015). Moč zavedanja. Na tvoj ukaz. Šmarje Sap.
- Goleman, D. (2006). Social intelligence. London : Hutchinson.
- Goreta, Robert (2012). Prebujenje srca in duše [Elektronski vir] : navdihujoče pesmi in misli. Brezje : Osebna rast.
- Hay, L., L. (1994a). Moč je v tebi. Ljubljana, Rea.
- Hay, L., L. (1994b). Življenje je tvoje : odslovi vse svoje bolezni ter v svoje življenje privabi ljubezen, srečo in bogastvo. Ljubljana, Iskanja.
- Hay, L. (1996). Telo je tvoje. Ljubljana, Iskanja.
- Hay, L. (2003). 101 pot do sreče. Ljubljana, Iskanja.
- Hay, L. (2004). ZMOREM, kako uporabljati afirmacije za spreminjanje vašega življenja. (V izvirniku: I Can Do, How to Use Affirmations to Change Your Life). Ljubljana, Rea.
-Hribar Sorčan, V. (2013). Jaz in drugi v filozofiji in umetnosti. Na poti k sodobnosti. Ljubljana, Znanstvena založba FF.
- Kranjc, Ana (2014). Spoznaj samega sebe in druge. Ljubljana, Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje.
- Larson, Ch., D. (2010). Darilo zdravega razmišljanja ; & Bodi hvaležen. Mengeš : Bird
Publisher.
- Ledoux, J. (1996). The emotional Brain. The Mysterious Underpinnings of Emotional Life. New York time Company.
- Maxwell, J. & Dorman, J. (1998). Postanite vplivna osebnost. Kako pozitivno vplivati na tuja življenja? Ljubljana, Amalietti.
McDougall, J., A. & McDougall, M., A. (2011). McDougallov načrt. Maribor, Sitis.
McDougall, J., A. (2012). Izzivalno drugo mnenje. Maribor, Sitis.
- Papuga, P., Globočnik Papuga P. (2007). Naša prehrana odsev nas samih. Vodnik do zdrave, uravnotežene prehrane. Komenda, Daofa.
- Miller, A. (2005). Upor telesa : telo terja resnico. Ljubljana : Tangram.
- Miller, J. P. (Ed., et al., 2005). Holistic Learning and Spirituality in Education: Breaking New Ground. New York, State University of New York Press.
- Molière (2007). Le malade imaginaire. Paris, Flammarion,
- Myss, C. (2008). Pet mitov o zdravljenju. Ljubljana, Iskanja.
- Norris, G. (2009). Preproste poti k svetemu. Ljubljana, Govinda.
- Novak, M. (2006). O gojenju svobode. Razmišljanja o moralni ekologiji. Ljubljana, Študentska založba.
- Dening & Philips (2007). Practical guide to creative visualisation. Manifest your desires. Minnesota.
- Pisk, N. (ured., 2011). Samozdravljenje : priročnik za bolnike. Ljubljana, Slovensko farmacevtsko društvo.
- Pretner, T. (2007). Preseganje vedenjskih vzorcev. Litija, Samozaložba.
- Pušnik, T. (2002). Nekateri indikatorji duševnega zdravja dijakov GESŠ. V: Psihološka obzorja. Slovenska znanstveno-strokovna revija. 2002/1, str. 79-96.
- Ravnjak, V. (1993). Spoznavanje višjega jaza. Antropološki eseji. Maribor, Katedra.
- Rozman, S. (1998). Peklenska gugalnica. Ljubljana, Vale Novak.
- Simonton, O. C. (1988). Ozdraveti : kako preseči bolezen z lastnimi močmi. Priročnik za bolnike z rakom in njihove svojce. (Getting Well Again 1978) Ljubljana, DZS.
- Solomon, P. (2007). Meta-človek, priročnik za osebno preobrazbo. Ljubljana : Iskanja.
-Somers, S. (2013). Prodor medicine čez meje mogočega. Skrivnosti vrhunskih zdravnikov, ki vam bodo spremenile življenje. Golnik, Faceforce.
- Sowers C, Peabody C D, Jerič A. (2005). Pot k dobremu počutju. Priročnik za uporabnike. Ljubljana: Eli Lilly.
- Sršen, N. (2013). Rak na duši. Ljubljana,
- Štefančič, M. (2012). Zakaj si življenje zasluži, da ga izgubimo? Kaj nam lahko prejšnje stoletje pove o tem tisočletju. Ljubljana, UMco.
- Taylor, S in Klinger, Sh. (2009). Skrivnost uspeha. Znanost in duh resničnega blagostanja. Tržič, Avrora.
- Trojnar, F. (2005). Zaživite strastno. Osebna rast ustvarjalnega podjetnika. Maribor, F. Trojnar.
-Ware, B. (2013). 5 najpogostejših obžalovanj pred smrtjo. Kako so mi umirajoči spremenili življenje. Brežice, Primus.
- Wesselman, H. & Kuykendall, J. (2008). Zdravljenje na svetih območjih. Ljubljana, Karan tanija.
Viri
- Creme, B. (2003). Intervju o zdravljenju. Share. http://www.share-international.net/slo/ publikacije/arhiv/ezoterika/bc_zdravljenje.htm.
- Goran G. (2006). Zdravje skozi družbene oči. Spekter, Študentski univerzitetni časopis. 16. 1. 2006. splet: http://www.spekteronline.net/clanek.asp?id=1353.
- Zaghet, A. (2006). Iskanje notranjega dragulja. Od diagnoze v psihosomatiki in grafologiji do komplementarnega in psihosomatskega zdravljenja. Trst, Mladika. http://www. meditacija. org/bozansko_nebozansko/iskrenost.htm.
Vrh obrazca
Dno obrazca
|
