Dr. Bogomir Novak Samovzgoja za usklajevanje življenja Kazalo 1-2 Uvod 2-7




Download 2 Mb.
bet8/95
Sana01.04.2017
Hajmi2 Mb.
#2654
1   ...   4   5   6   7   8   9   10   11   ...   95
Philippe (2011) priznava, da je duhovni boj za mir neizogiben, vendar pa ga je treba voditi miroljubno v božjem imenu. Živimo v času nemira in zaskrbljenosti. Ta težnja se odraža tudi v našem duhovnem življenju: naše iskanje Boga, svetosti, služenja bližnjim je nemirno in pol no skrbi, namesto da bi bilo zaupljivo in umirjeno. A kako naj premagamo trenutke zbeganos ti in strahu in hkrati ostanemo zaupljivi in prepuščeni? Prav o tem govori ta mala razprava o miru srca. Philippe nas prek konkretnih primerov iz vsakdanjega življenja vabi, naj se nanje odzivamo skladno z Evangeliji. Če je namreč notranji mir čisti božji dar, potem ga je treba nenehno iskati in si zanj prizadevati.  
Umetnost preprostosti vključuje askezo, disciplino telesa in duha, post, čiščenje uma. Zenov ski minimalizem je potreben na vseh področjih našega okolja. Gre za notranjo in zunanjo ekologijo. Tempo vsakdana nam krati veselje do življenja, zato ga upočasnimo.

Musek navaja, da naj bi generalni faktor osebnosti – (akronim GFO) ali univerzalna inteligen ca pomenil osebnostno podlago spoprijemanja s stresom. GFO je povezan z načini spopri jemanja. To nedvomno pomemben vidik evolucijske psihologije. GFO pozitivno korelira s problemsko usmerjenim spopadanjem s stresom in njegovimi komponentami kot so pozitivna reinterpretacija, aktivnost, planiranje, negativno pa z emocionalno orientiranim spopadanjem s stresom in njegovimi podlestvicami kot so ventiliranje, zanikanje, pasivizacija in prenajeda nje. Prva tako pa je iz analiz razvid no, da so korelacije GFO s problemsko usmerjenim spoprijemanjem bistveno višje kot korelacije z emocionalno usmerjenim spoprijemanjem. Splošna osebnostna stabilnost in prilagojenost, merjena z GFO, je torej najmočnejši osebnostni dejavnik problemskega spoprijemanja. Prav tako pa je jasno, da je glavni dejavnik emocionalno usmerjenega spoprijemanja nevroticizem. Izsledki Muskove raziskave kažejo, da je GFO boljša mera problemskega spopadanja s stresom kot katerikoli od posameznih velikih pet. GFO naj bi tako na eni strani bil najmočnejši posamični prediktor problemskega spopadanja med osebnostnimi faktorji, na drugi strani pa je nevroticizem slej ko prej najmočnejši posamični prediktor emocionalnega spopadanja s stresom.

Buscaglia (2013) piše o ljubezni, nežnosti, sočutju, negi, deljenju in odnosih – najvitalnejšem človeškem vedenju. Kdor ljubi in je srečen, velja za naivneža, lahkomiselneža ali preprosteža. Velikodušnost je sumljiva, odpuščanje je znak šibkosti, zaupljivost pa neumnost. Ta zafrkljiv odnos je tesno povezan z razvojem družbe odmaknjenih, zadržanih ljudi, ki jih je strah prizna ti, kako trpijo zaradi pomanjkanja ljubezni. »Vsi smo angeli z enim krilom – letimo lahko le v objemu drugega.“ Luciano de Crescenzo 
Najboljše rešitve so preproste, treba jih je le tako živeti. Chikakojin Sanjski dnevnik je ključ, ki odklepa vrata naših skritih sanj. Ustvarja nje dnevnika svoje sanjske prihodnosti je zabav na, enostavna in učinkovita metoda uresničevanja sanj, podprta z globokim poznava njem človeške psihe in izkušnjami. Sanjska ekipa je prepričana, da je vredno živeti svoje sanje. O čem sanjamo: 1. o nečem, kar želimo imeti, delati ali doživeti, 2. kaj želimo biti – odigrati vlogo, 3. na kakšen način živeti ljubezen, odnose. Starši sami niso bili zadovoljni samo s kruhom, zagovarjali pa so samo to. Sanj in želja nisem smel imeti. Kako lahko spoznam samega sebe skozi sanje, je podobno vprašanju, kako se spoznam skozi tuje zgodbe. Najprej se vprašam, kakšne so, potem, v čem se v njih vidim in kaj lahko zaradi njih na seboj spreme nim. Chikako (2014) pozna metodo, kako odkrivati svoje sanje kljub njihovim plenilcem. Vidimo, da imajo samovzgojno vlogo. Knjiga je namenjena ženskam z odprtim srcem in poslanstvom, vendar pa moški z njeno pomočjo lahko najdemo notranjo žensko in z njo kongruentnost.
Najbolj pogoste teme sanj so letenje, izpadanje zob, beg pred neznancem, stati nag med ljud mi… Skrivnostno in neverjetno dejstvo, da različni ljudje, z različnimi porekli, različnimi izkušnjami, sanjajo enake oz. podobne sanje. Človeški možgani so sposobni generirati, preme tavati neskončno število slik in informacij in vseeno sanjamo podobno. Imamo podobne stra hove, skrbi, upanja in konflikte. Nekateri psihologi celo zastopajo tezo, da sanje povezuje jo človeško raso. Jung je razlikoval štiri tipe, ki izhajajo iz sebstva: 1. mislec (zrak), 2. čutilec, ki vse verjame le, če preveri, 3. intuitivec (ogenj) in 4. emocionslni tip (voda), ki vrednoti.
Salecl (2014) piše o zadregi sodobne družbe, da se vse več ljudi znajde na poti samouničeva nja. A žrtev običajno ni le posameznik, ki se samouničuje, ampak tudi drugi okrog njega. V Sloveniji skoraj ne mine teden, da ne bi brali, da je moški ubil bivšo partnerico, včasih celo še otroka, in si na koncu sodil sam. Vsaka takšna tragična zgodba je seveda izrazito individualna. Povečanje števila takšnih dejanj pa vseeno nakazuje na širšo družbeno težavo, ki zadeva mentalno zdravje ljudi in to, kako se spopadajo s stiskami.

Alain Abelhauser, profesor psihopatologije na univerzi v Renu, v knjigi Mal de famme: La perversion au féminine, da se oblike avtodestrukcije danes kažejo na zelo skrite načine. V svoji praksi je na primer srečal ženske, ki so trpele za nenehno anemijo. Sčasoma se je pokazalo, da so se rezale v notranjosti ust, kar se na zunaj ni nikjer opazilo.
Vrednotna regulacija je konfliktna. Vsak konflikt najprej pozdravimo, ker je to priložnost za učenje. Nismo brezkonfliktna družba niti brezkonfliktne osebnosti. ker si pogosto razlagamo konflikte od zunaj, ne vemo, s čim jih sami sprožamo. Ne poznamo vrednostnega dometa last nih dejanj. Religiozni sistemi ne priznajo, da z učenjem ljubezni sejejo sovraštvo do drugih. Nekateri celo govorijo o nasilju znotraj svetega. Že zato ker sveto terja skrajno spošto vanje do nečesa višjega, to ustvarja neravnotežje in neprizemljenost, odmaknjenost.
Avtohipnoza je sredstvo samoobvladovanja. Vsaka hipnoza je avtohipnoza, obratno pa ne gre. Ne vemo, kdaj hipnotiziramo. Hipnoza je vrsta avtosugestije. Pri osebnostnem razvoju je treba biti zelo sistematičen, da veš, kaj še delati na istem področju ali na drugih. Če na drugih zaostajaš, se to slej ko prej maščuje. Z načini uravnotežanja se rešujejo konflikti. Lahko gre za visoko šolo hipnoze. S samodejavnostjo se motiviramo za opravljanje te dejavnosti. Čim več jo opravljamo, laže, hitreje in z večjim veseljem jo opravljamo.


Download 2 Mb.
1   ...   4   5   6   7   8   9   10   11   ...   95




Download 2 Mb.

Bosh sahifa
Aloqalar

    Bosh sahifa



Dr. Bogomir Novak Samovzgoja za usklajevanje življenja Kazalo 1-2 Uvod 2-7

Download 2 Mb.